Odgovor na članek Ustavno sodišče »podprlo« občinski akt

Dne 31. 1. 2025 je bil na spletnem portalu Gorenjski glas in v tiskani izdaji vašega medija objavljen članek z naslovom Ustavno sodišče »podprlo« občinski akt. Omenjeni članek pri povprečnem bralcu neutemeljeno vzbudi vtis, da je Občina Škofja Loka v zvezi s sprejetjem občinskega prostorskega načrta postopala ustrezno.

Najprej velja izpostaviti, da sta kar dva ustavna sodnika podala odklonilno ločeno mnenje, ker se z odločitvijo minimalne večine sodnikov (pet proti štiri) nista strinjala. Še posebej pomenljivo je, da je sodnica poročevalka, ki ji je bila zadeva dodeljena v obravnavo, v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da »dolžina trajanja omejitev gradnje v pobudnikovem primeru predstavlja intenziven poseg v lastninsko pravico, ki ga je treba presojati s testom sorazmernosti. Tudi ESČP šteje, da je trajanje omejitev razpolaganja s premoženjem ena izmed okoliščin, ki jih upošteva pri presoji sorazmernosti med sredstvi in zasledovanim ciljem.«

Ustavno sodišče torej ni uporabilo načela sorazmernosti, čeprav bi ga glede na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice moralo. To vprašanje bo sicer še predmet nadaljnje presoje. Ustavno sodišče se je presoji sorazmernosti izognilo z argumentom, da bi moral pobudnik zatrjevati, da omejitev gradnje traja nesorazmerno dolgo. Vendar, kot izpostavlja ustavna sodnica v odklonilnem ločenem mnenju, tega pobudnik ni mogel storiti niti leta 2014 niti leta 2018. Kljub temu da so bile omejitve lastninske pravice ocenjene kot razumne, vprašanja njihove sorazmernosti pa sodišče sploh ni obravnavalo, je bilo jasno izpostavljeno, da je Občina Škofja Loka opustila svojo dolžnost, ki jo ima na podlagi Ustave RS, kar je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala ustavna sodnica: »Ustava od občine zahteva, da javni interes, s katerim utemeljuje posege v lastninsko pravico, v najkrajšem času (načelo sorazmernosti) upraviči.«

Tega Občina Škofja Loka zagotovo ni naredila v najkrajšem času. Že več kot deset let zavestno in namerno ni sprejela predpisa, ki bi omogočal razlastitev pobudnika (in tudi številnih drugih občanov) ter s tem upravičila domnevni javni interes, s katerim Občina Škofja Loka utemeljuje posege v lastninsko pravico, kar je izpostavila tudi ustavna sodnica: »Kar je v konkretnem primeru moteče, je ravnanje občine, ki že deseto leto podaljšuje 'začasni status' nezazidljivosti pobudnikovih nepremičnin, ne da bi kaj storila v smeri načrtovanja in gradnje severne obvoznice, s čimer tak prehodni status opravičuje.«

Odločitev Ustavnega sodišča bo po vsej verjetnosti imela daljnosežne premoženjske posledice na proračun Občine Škofja Loka, ki je financiran tudi z dajatvami občanov in občank, saj je določba 69. člena Ustave Republike Slovenije jasna: Lastninska pravica na nepremičnini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.

To pomeni, da bi Občina Škofja Loka morala urediti možnost pravičnega nadomestila za lastnike nepremičnin, ki jim je omejila lastninsko pravico, ter pri prihodnjih spremembah odloka odpraviti nesorazmerne omejitve lastninske pravice. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do vlaganja množičnih tožb, ker odločba Ustavnega sodišča sedaj odpira možnost zahtevkov za izplačilo odškodnine.

Andrej Eržen,
zanj po pooblastilu Odvetniška Družba Ilić & Partnerji o.p.d.o.o.

Članek je dostopen na povezavi https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/ustavno-sodisce-podprlo-obcinski-akt-241619/