Slovenska samooskrba

Tudi letos se je v vseh medijih poudarjal »slovenski zajtrk«, v vrtcih in šolah. Kako zajtrkuje ostala večina – pa? Poudarjeno je bilo, da so jabolka, med in maslo pridelek slovenskega kmeta, da je hrana sveža in biološko neoporečna. Verjamem! Kaj pa ostala živila, ki niso zrasla na naših vrtovih in sadovnjakih, ki jih v ogromnih količinah dobijo naše trgovine iz tujine? Naši trgovci (z novci) si pa lepo manejo roke?

Pred nekaj meseci me je zanimalo, od kod prihajajo artikli, ki jih mi, potrošniki, kupujemo v naših trgovinah? Ko sem se sklonil, da bi prebral, od kod prihajajo k nam izdelki, sem bil zgrožen! Nekaj sem jih popisal. Sledijo: česen – Egipt, čebula – Avstrija, rdeča paprika – Maroko, paradižnik – Hrvaška, por – Francija, rdeči radič – Italija, češnje – Grčija, slive – Bosna, grozdje – Italija, marelice – Španija, kivi – Čile, melone – Italija, rdeča paprika – Italija, lubenice – Italija … Verjetno bi bil seznam daljši, če bi bilo označeno poreklo artikla. In to samo na oddelku sadje – zelenjava. Kam plovemo??

Pri tej stvari ni potreben komentar, saj je problem kot na dlani. Paradni konj za preživetje Slovencev je samooskrba s prehrambnimi artikli – kmetijstvo –, in ne »pametni telefon«! Naša – slovenska prehrambna samooskrba se je znašla v stanju izven popravila! V učinkovitost naših zadevnih ministrstev pa že dolgo ne zaupam več! Te vrstice sem napisal zato, ker imam svojo domovino kot svojo mater – rad!

Edvard Erzetič, Škofja Loka