Koroška Bela
Gradnja zaščite pred plazovi
Slovenke in Slovenci smo pred zelo pomembno odločitvijo, kakršne v zgodovini Slovenije še ni bilo. Namreč izbrati življenje ali smrt.
Če pogledamo z materialnega vidika, imamo vsega tako rekoč preveč. Po domače povedano: polno rit. Zato je nekaterim na pamet prišlo tako vprašanje oz. zakon.
Res je bil turoben mesec november, ko se spominjamo naših pokojnih in se narava pripravlja k počitku.
Ob vhodu na pokopališče marsikje piše: »Kar ste vi, smo bili tudi mi, kar smo mi, boste tudi vi.«
Tudi Slomškova pesem V nebesih sem doma pove, da življenje kratko je.
A že takoj naslednji mesec se začne tako imenovani veseli december, ko nas obiščejo trije dobri možje. Trgovine so vseskozi dobro založene. Karkoli ti poželi srce, pa še z velikimi popusti. Potem bodo kmalu tu pomladni meseci, ko narava že sama po sebi kliče k življenju.
Kakor po vsej Sloveniji se tudi v Kranju gradijo lepa nova stanovanja, pripravlja se teren za novo bolnišnico itd.
Čemu vse to, ko pa je človek dal na tehtnico življenje ali smrt.
Ali ni to norost »na kubik«?
Seveda pridejo tudi leta, ki jim porečemo »niso mi všeč«. A ob vsem lepem, kar smo doživeli, ne smemo kar vreči puške v koruzo, saj nam zdravniško osebje zagotavlja pomoč do naravnega konca življenja.
V pogovorih si med seboj večkrat rečemo, da smrt, kadarkoli pride, je prezgodaj.
Zato se množično udeležimo volitev oz. referenduma in ponovimo rezultat iz leta 1990 proti smrti oz. za življenje, saj smrt vsekakor pride po naravnem zakonu in ni treba, da jo kličemo po človeškem zakonu.
V. R., Kranj
(osebni podatki znani uredništvu)