Veter poškodoval tudi gozdno drevje

Kranj, Bled – Kot je povedal Jernej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je veter v gozdovih na blejskem gozdnogospodarskem območju po prvi oceni poškodoval približno 7100 kubičnih metrov drevja, od tega okoli štiri tisoč »kubikov« na Pokljuki in tisoč kubičnih metrov v Radovni in Krmi, preostalo pa v revirjih Bled in Mežakla ter na območju krajevnih enot Bohinj, Jesenice in Radovljica. V Krmi je bila zaradi vetroloma nekaj časa zaprta tudi cesta, vendar so jo v ponedeljek (16. septembra) že odprli za promet. Tudi na Pokljuki je nekaj drevja padlo čez gozdne ceste, a so jih hitro odstranili. »Veter je večinoma podiral drevje na robovih posek, ki so nastale v prejšnjih ujmah,« je dejal Avsenek in poudaril: »Čeprav vetrolom v času, ko vstopamo v hladnejši del leta, ni zelo nevaren za širitev podlubnikov, pa je vseeno pomembno, da lastniki podrte iglavce, še zlasti smreke, čim prej posekajo in spravijo iz gozda.«

V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije ocenjujejo, da je veter v gozdovih na kranjskem gozdnogospodarskem območju podiral le posamična drevesa ali šope dreves in da skupna količina podrtega drevja ne presega 1500 kubičnih metrov. Veliko večji problem kot vetrolom je namnožitev in širitev lubadarja. Na območju so letos označili za posek 92 tisoč kubičnih metrov lubadark. Najhuje je stanje v gozdovih na prodnati podlagi na Kranjskem in Sorškem polju, kjer so označili za posek 38 tisoč kubičnih metrov lubadark, ki so jih lastniki večinoma že tudi posekali. V zavodu pozivajo lastnike gozdov, da sanirajo žarišča lubadarja. »Velik problem je tudi (prepočasno) mletje sečnih ostankov, ki jih vse več lastnikov in izvajalcev del spravlja na velike kupe ob gozdnih prometnicah, kjer potlej tudi po več mesecev čakajo na mletje v sekance. Takšni kupi so leglo za podlubnike, saj od tod izletijo v sosedne sestoje in povzročajo ekološko in ekonomsko škodo,« opozarja vodja območne enote Martin Umek in poudarja, da gozdni prostor ni primeren za skladiščenje sečnih ostankov, namenjenih za predelavo v sekance.