Pri spletni prodaji izdelkov iz plemenitih kovin je veliko pasti. / Foto: Cveto Zaplotnik
Na kaj morajo potrošniki paziti pri nakupu izdelkov iz plemenitih kovin, pri nakupu naložbenega zlata in srebra in pri spletnih nakupih plemenitih kovin?
Kot pojasnjuje Dušanka Škrbić, vodja sektorja za meroslovni nadzor v uradu za meroslovje, po določbah zakona o izdelkih iz plemenitih kovin sodijo med plemenite kovine platina, zlato, paladij in srebro. Pri nakupih izdelkov iz plemenitih kovin morajo biti potrošniki pozorni na to, da so izdelki označeni z državnim žigom oziroma znakom S (samodeklaranti), z znakom dobavitelja in znakom čistine. Pomembno je tudi, da jih kupujejo pri uradnih in znanih prodajalcih. Pri nakupih naložbenega zlata ali srebra morajo biti pozorni na to, da izdelki izhajajo iz kovnic, ki so v sistemu tako imenovane dobre liste oziroma seznama naložbenega zlata (angleško Good Delivery liste). Gre za Londonsko združenje kovnic za določanje kakovosti zlata in srebra, kjer so izdelki podvrženi zelo strogi kontroli čistosti. Kar zadeva spletne nakupe plemenitih kovin, je tu za potrošnike veliko pasti. V uradu za meroslovje jim svetujejo, da kupujejo izdelke od znanih dobaviteljev in da pred nakupom preverijo, ali so izdelki označeni z državnim žigom in žigom dobavitelja. Odsvetujejo jim nakupe na spletnih straneh, kjer je dobavitelj anonimen.
V Sloveniji področje plemenitih kovin ureja zakon o izdelkih iz plemenitih kovin, ki določa tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izdelki iz plemenitih kovin v prometu, v postopku ugotavljanja in potrjevanja skladnosti izdelkov, pri označevanju, v prometu in pri nadzoru nad izdelki. Vsi izdelki morajo biti pred dajanjem na trg preskušeni in označeni s predpisanimi oznakami (žigi). Preskus čistine izdelkov iz plemenitih kovin izvaja urad za meroslovje v svojih laboratorijih, nekateri večji dobavitelji, tako imenovani samodeklaranti (S), pa pod določenimi pogoji in nadzorom urada sami zagotavljajo skladnost svojih izdelkov.