Obdavčitev dobitkov pri klasičnih igrah na srečo

Po zakonu o igrah na srečo sodijo med klasične igre na srečo loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, loto, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre. Tovrstne igre na srečo lahko trajno prirejajo le prireditelji, ki jim je vlada za to podelila koncesijo, občasno pa lahko posamezne igre – številčno loterijo, tombolo, srečelov ali stave, vezane na športno tekmovanje – prirejajo tudi društva in neprofitne humanitarne organizacije, ki delujejo v javnem interesu. Za to morajo pridobiti dovoljenje ministrstva za finance. Dovoljenja ne potrebujejo le v primeru, če organizirajo tombolo ali srečelov v okviru kulturnega ali zabavnega programa in skupna vrednost srečk ne presega pet tisoč evrov, vrednost posameznega dobitka pa ne tristo evrov.

V klasičnih igrah na srečo lahko sodelujejo posamezniki, ki so kupili loterijsko srečko, tombolsko tablico, srečko, stavni listek ali drugo potrdilo, s katerim izkažejo vplačilo denarnega zneska in s tem sodelovanje v igri. Tisti, ki imajo pri igri srečo, dobijo dobitek, ta je lahko v denarju, blagu, storitvah ali pravici. Za vsak dobitek, ki je vreden tristo evrov ali več, je po zakonu treba plačati davek. Zavezanec za plačilo davka je prejemnik dobitka, plačnik davka pa prireditelj klasične igre na srečo, ki davek izračuna, odtegne in plača z davčnim odtegljajem, ki se šteje kot dokončen davek. Osnova za obdavčitev je vrednost pridobljenega dobitka. »Če je dobitek stvar, storitev ali pravica, se za namen obdavčitve kot vrednost pridobljenega dobitka upošteva njegova tržna vrednost, povečana s koeficientom davčnega odtegljaja, ki znaša 1,1765,« pojasnjujejo v Finančni upravi RS in dodajajo, da davek znaša 15 odstotkov od davčne osnove. Če je torej srečnež na lotu zadel milijon evrov, mu bo prireditelj odtegnil 150 tisoč evrov davka in mu izplačal dobitek v vrednosti 850 tisoč evrov. Davek je proračunski prihodek občine, v kateri ima srečnež stalno prebivališče.