Želijo si svetlejšo prihodnost

Škofja Loka – Po tem, ko je skupščina škofjeloškega invalidskega podjetja v državni lasti CSS prejšnji teden razveljavila januarski sklep o likvidaciji podjetja in razrešila dosedanjega likvidacijskega upravitelja in nekdanjega direktorja Uroša Zarnika ter za novo direktorico imenovala Mariano Karlo Rebernik, so začeli novo bitko, saj si želijo dolgoročno stabilnost in ohranitev delovnih mest. Dejstvo je namreč, da je v podjetju s štiridesetimi zaposlenimi skoraj polovica invalidov.

Tako so ta teden dobili tudi podporo ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana. Kot je ob torkovem obisku v podjetju CSS pojasnil Han, se je odzval na pismo, ki ga je prejšnji teden prejel od nove direktorice CSS Mariane Karle Rebernik in zaposlenih. »Želijo si, da bi jim kot minister za gospodarstvo pomagal pri uvrstitvi CSS iz portfeljskih med strateške naložbe. S tem se bo omogočilo SDH, da bo lahko dokapitaliziral podjetje in mu omogočil svetlo prihodnost. Seveda pa bo morala vse ostale naloge glede poslovanja narediti ekipa tukaj v Škofji Loki,« je povedal minister Matjaž Han in dodal, da razume, kaj je ekonomika in gospodarstvo, prav tako pa razume usode ljudi – in zgodba o podjetju CSS se ga je še posebno dotaknila.

Minister Matjaž Han je tudi povedal, da je zelo zadovoljen s tem, kako so škofjeloški obrtniki in podjetniki priskočili na pomoč podjetju, govorice, da naj bi SDH nameraval v kratkem prodati CSS, pa je zavrnil in povedal, da je namen uvrstitve invalidskega podjetja med strateške naložbe prav v tem, da ga ni mogoče prodati, da se spremeni pogled SDH na podjetje in da se lahko podjetju z dokapitalizacijo da nova perspektiva.

»Po današnjem obisku ministra Hana sem še bolj prepričan, da imamo rešitev, in sicer preusmeritev statusa CSS iz portfeljske v strateško naložbo. To zagovarjamo od začetka naprej in želim si, da se država odloči dokapitalizirati podjetje, ker je bilo v preteklih devetih letih izrazito podinvestirano. Tako bo proizvodnja tehnološko posodobljena, in kar je najbolj pomembno, obdržali bomo delovna mesta,« je poudaril predsednik državnega sveta in Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka Marko Lotrič ter povedal, da je tudi on prejel informacije o morebitni prodaji CSS.

»Zato zdaj skušamo vse sile usmerjati v to, da podjetje postane strateška naložba in da država poskrbi za ranljive ljudi,« je poudaril in dodal, da je prav, da država pokaže družbeno odgovornost tudi v praksi, ne le na papirjih, v Območni obrtno-podjetniški zbornici Škofja Loka pa bodo poskrbeli za pomoč podjetju tako z denarjem kot ob prenovi prostorov.

Motivirani za delo

Kot je povedala generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije Ana Čermelj, je svojo obljubo o pomoči podjetju z deset tisoč evri nakazila že izpolnil sindikat, nova direktorica CSS Mariana Karla Rebernik pa je dodala, da je vzdušje v kolektivu delovno. »Sedaj upam, da nam bo skupaj uspelo podjetje še malo polepšati, da bodo naši kupci in dobavitelji videli, da se gremo zares in da nam je vredno zaupati,« je poudarila nova direktorica in dodala, da je vesela, ker so skupaj z zaposleni motivirani, da delajo.

Kot je dodala predsednica sindikata CSS Brigita Rutar, so veseli, da imajo zdaj na svoji strani že ministrstvo, pristojno za delo in socialo, ter ministrstvo za gospodarstvo. »Lepo pa bi bilo, da bi se odzvala tudi minister za finance in predsednik vlade,« je ob obisku ministra Hana še dodala Brigita Rutar.

Poslovni načrt

Na trenutno stanje v CSS se je nato v sredo na novinarski konferenci odzval minister za finance Klemen Boštjančič in povedal, da sprememba statusa posamezne družbe v strateško naložbo še ne pomeni možnosti dokapitalizacije, temveč pomeni le, da država takšnega podjetja ne more prodati. »Ključno vprašanje za CSS pa je, kako zagotoviti, da bo poslovanje na zdravih temeljih,« je poudaril minister Boštjančič in pojasnil, da bo za rešitev podjetja ključen poslovni načrt družbe.

Na ministrstvu za finance so sicer že pripravili predlog spremembe strategije upravljanja naložb države, v katerem predlagajo posebno obravnavo vseh invalidskih podjetij v državni lasti, tako da ta niso podvržena samo strogi ekonomski logiki, temveč je treba upoštevati njihov širši družbeni pomen.