Dobri rezultati pri odkupu pridelkov

Kranj – Zadruga ima od septembra lani novega predsednika. Na občnem zboru, na katerem sta se za predsedniško funkcijo potegovala dva kandidata, je večinsko, 84-odstotno podporo dobil Igor Kuralt, ki kmetuje na družinski kmetiji v Žabnici, kjer obdelujejo 28 hektarjev lastne in najete kmetijske zemlje, gospodarijo z osmimi hektarji gozda, redijo od osemdeset do sto glav živine in se ukvarjajo s prirejo mleka in mesa ter s pridelavo zelenjave. Igor je formalno še lastnik kmetije, a gospodarske vajeti že prepušča sinu Matjažu. Na kmetiji ima sodelovanje z zadrugo dolgo tradicijo. »Že moji starši so ugotavljali, da je kmetija premajhna, da bi lahko utirala svojo pot,« pove Igor in doda, da to sodelovanje z zadrugo ohranjajo še naprej – zadrugi prodajajo presežke pridelkov in v zadrugi tudi kupujejo kmetijski reprodukcijski material. Pa ne le to: Igor sodeluje tudi pri upravljanju zadruge – bil je že član upravnega odbora in podpredsednik, zdaj je predsednik, ki se je že na začetku svojega mandata zavzel za to, da je zadruga za operativno vodenje poslov dobila direktorja s polnimi pooblastili. Upravni odbor zadruge je zato s 1. decembrom lani za direktorja zadruge s petletnim mandatom imenoval Martina Bohla, ki ima v zadružništvu že skoraj petindvajsetletni staž, od tega petnajst let na Gorenjskem. Deset let je bil zaposlen v Kmetijski zadrugi Cerklje, zadnjih pet let pa je v Slogi, kjer je bil tudi vodja prodaje in odkupa ter izvršni direktor.

Odhod znamke John Deer je še bremenil poslovanje

Zadruga se je predlani jeseni dokončno razšla z ameriškim koncernom John Deere o prodaji in servisiranju njihovih traktorjev in drugih kmetijskih strojev, posledice tega je občutila še tudi lani. Prihodki so se zaradi tega znižali s predlanskih 54 na lanskih 36,5 milijona evrov, še vedno so se ukvarjali tudi s prilagajanjem poslovanja na nove razmere. V takšnih okoliščinah poslovanje ni bilo pozitivno, nekaj malega je bilo izgube.

Pri večini kmetijskih pridelkov večji odkup

»Letos načrtujemo pozitivno poslovanje,« pravi direktor Bohl in poudari, da bodo še okrepili odkup kmetijskih pridelkov in oskrbo kmetij z reprodukcijskim materialom, razširili ponudbo domačih izdelkov v Slogini špajzi in ponudbo izdelkov pod blagovno znamko Polonca ter prodajo po spletu. Pri odkupu kmetijskih pridelkov so lani že dosegli dobre rezultate. Odkupili so okoli 25 tisoč ton žitaric in oljnic ali pet odstotkov več kot leto prej. Število kmetij, ki oddajajo mleko, se je lani zmanjšalo za pet odstotkov, a se je količina odkupljenega mleka kljub temu zvišala za dva odstotka, na 32 milijonov litrov. Odkup zelenjave se povečuje iz leta v leto, lani je znašal že okoli tri tisoč ton. Pri odkupu živine so nihanja, lani je bilo odkupljenih okoli štiri tisoč živali. Edini »pridelek«, pri katerem se je odkup lani zmanjšal, je bil les. Odkup se je znižal s predlanskih 2500 na lanskih 1100 kubičnih metrov, a kot ena redkih zadrug v Sloveniji, ki še odkupuje les, bodo pri odkupu vztrajali naprej.

Vlaganja veliko odvisna od finančnih možnosti

»Povečanje odkupa žitaric, oljnic in zelenjave je tudi posledica vlaganj v odkupni center žitaric in oljnic v Puževcih v Prekmurju in v odkupni center zelenjave v Kranju,« pove direktor in doda, da bodo nadaljnja vlaganja odvisna od finančnih možnosti, pridobitve dovoljenj in razmer v kmetijstvu. Letos bodo posodobili Slogino špajzo s ponudbo domačih pridelkov in izdelkov, še vedno je v načrtih prenova kmetijsko-vrtnarskega centra Slogin vrt v Kranju, dodatno naj bi investirali tudi v odkupni center za zelenjavo v Kranju. V Šikolah so pred dvema letoma kupili zemljišče za gradnjo centra za odkup živali in žitaric ter za maloprodajo, a čakajo na spremembo prostorskih načrtov.

Mladi v kmetijtvu

V Slogi ugotavljajo, da se število zadružnikov celo povečuje, medtem ko število tistih, ki z zadrugo poslovno sodelujejo, upada, kar je posledica opuščanja kmetovanja. Mladi pogosto ne vidijo perspektive v kmetijstvu in se raje odločajo za druge, bolje plačane službe. V zadrugi si želijo, da bi mladi ostajali na kmetijah in v kmetijstvu tudi videli prihodnost, saj je le to ključ do samooskrbe prebivalstva.