Ambasadorji slovenskega gospodarstva med ogledom novega Černivčevega hleva
Ambasadorji slovenskega gospodarstva med ogledom novega Černivčevega hleva
Ambasadorji v mlekarni in na kmetiji
Ambasadorji slovenskega gospodarstva so obiskali Ljubljanske mlekarne in Černivčevo kmetijo v Zgornjih Jaršah ter ob tem razpravljali o pomenu lokalnih surovin, prehranski varnosti in zaupanju potrošnikov.
Ljubljana, Zgornje Jarše – Javna agencija Spirit Slovenija je v okviru nacionalne kampanje I feel Slovenia. Green. Creative. Smart. pred šestimi leti izbrala 41 podjetij, ambasadorjev slovenskega gospodarstva, ki izstopajo po poslovnih modelih, rešitvah, izdelkih in storitvah in prispevajo k večji prepoznavnosti Slovenije na tujih trgih. Med ambasadorji so tudi gorenjska podjetja – Elan, Domel, Alpina, Nordijski center Planica, Iskraemeco, Lotrič Meroslovje …
Predstavniki podjetij, ki so ambasadorji slovenskega gospodarstva, se vsako leto srečajo, letošnje srečanje, že šesto po vrsti, je potekalo v Ljubljanskih mlekarnah v Ljubljani in na Černivčevi kmetiji v Zgornjih Jaršah. V Ljubljanskih mlekarnah so jim nova direktorica Maja Zdeličan in njeni sodelavci predstavili poslovanje in načrte za naprej ter jim pokazali proizvodnjo Alpskega mleka. Kot so povedali, odkupujejo izključno slovensko mleko, pri tem pa sodelujejo z več kot dva tisoč kmetijami. Leta 1967 so kot prvi v Sloveniji začeli proizvajati trajno mleko, ki je danes kot Alpsko mleko ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji. Skoraj polovico izdelkov prodajo na več kot petdeset tujih trgov. »Krepitev domače pridelave je ključna za prehransko varnost in stabilnost našega gospodarstva,« je med obiskom v Ljubljanskih mlekarnah dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in dodal, da slovenska živilska industrija skoraj četrtino prihodkov ustvari z izvozom, s čimer po besedah Tamare Zajec Balažič, direktorice agencije Spirit Slovenija, pomembno prispeva k prepoznavnosti Slovenije v svetu.
Ambasadorji so srečanje nadaljevali na Černivčevi kmetiji, ki je ena največjih in tehnološko najsodobnejših kmetij v Sloveniji. Na kmetiji redijo v dveh hlevih 390 goved, od tega 210 krav molznic, pri katerih dosegajo v standardni laktaciji povprečje 10.500 kilogramov mleka na kravo. Obdelujejo 205 hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč. Mleko oddajajo Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sloga, del pa ga prodajo tudi preko mlekomatov v Domžalah, Mengšu in doma na kmetiji. Pred dvema letoma so zgradili nov hlev za krave molznice, ki po eni strani zagotavlja kravam udobje in bivanjske pogoje po najvišjih standardih dobrobiti živali, hkrati olajšuje delo domačim – poleg mlečnih robotov, pred kratkim so namestili še četrtega, imajo tudi robota za čiščenje rešetk in za potiskanje krme k jaslim. Njihov hlev je bil lani eden od dveh v Sloveniji, ki je v izboru Ljubljanskih mlekarn dobil priznanje naj hlev.
Srečanje ambasadorjev so sklenili s pogovorom z naslovom Sveže. Pristno. Slovensko., na katerem so lastnik kmetije Tomaž Černivec, Maja Kalan iz Ljubljanskih mlekarn in Špela Petraš iz podjetja Panorganix razpravljali o ključnih temah za prihodnost slovenske prehranske verige – o prehranski varnosti in samozadostnosti, pomenu lokalnih surovin, kratkih dobavnih verigah, odnosu s potrošniki … Sogovorniki so ugotavljali, da prav kratke dobavne verige zagotavljajo večjo varnost preskrbe in zmanjšujejo odvisnost od uvoza, kar je še posebej pomembno v času kriz. Tomaž Černivec se je strinjal, da potrošniki vse bolj cenijo domačo hrano, pri tem pa se je spomnil časov covida, ko so ljudje v vrsti stali na kmetiji, da so dobili mleko, jajca, skuto … »V trgovskih centrih je bitka za trgovske police. Ljubljanske mlekarne poskušamo prepričati potrošnike, da je vredno kupiti naše izdelke, in to nam glede na dobro poslovanje in tržne deleže tudi uspeva. A na trgovskih policah je tudi veliko uvoženih mlečnih izdelkov, ki poskušajo pritegniti potrošnike z nižjimi cenami,« je dejala Špela Kalan. »Za potrošnike je cena zmeraj pomembna, a v zadnjem času se vse bolj zavedajo lokalne pridelave hrane, svežine, kratkih dobavnih verig in so za izdelke, ki se jim zdijo pomembni, pripravljeni tudi več plačati,« je ugotavljala Špela Petraš.