Čas za delavsko lastništvo

Ljubljana – Raziskava na področju lastniških sprememb v podjetjih, opravljena na ljubljanski univerzi, je pokazala, da se bo skoraj polovica lastnikov podjetij, ki imajo več kot pet zaposlenih, v naslednjih desetih letih upokojila, večina, okoli 65 odstotkov, pa je brez načrta nasledstva. »Ti podatki so zelo pomembni za lokalne skupnosti. Lokalna podjetja ne zagotavljajo samo delovnih mest, ampak gradijo avtonomijo lokalne skupnosti, podpirajo socialne programe, gradijo materialno blaginjo in ponujajo karierne priložnosti za mlade,« je ob izvedbi tretjega kongresa ekonomske demokracije, letos na temo izzivov lokalnih skupnosti, poudaril Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, ki zagovarja in spodbuja vključevanje zaposlenih v lastniško strukturo podjetij. »Podjetja v lasti zaposlenih niso zgolj ekonomski subjekti, ampak so temelj lokalne odpornosti in trajnostnega razvoja. Primerov, ki ilustrirajo to družbeno odgovornost, je v svetu veliko.« Poleg tujih dobrih praks je omenil tudi podjetja v Železnikih in Žireh, Domel, Alples, M Sora, Etiketa, ter dodal, da za podjetja v lasti zaposlenih poslovni rezultati niso nujno edini cilj, temveč je poslovni uspeh pogosto sredstvo skrbi za zaposlene, lokalno skupnost in lokalno okolje.

Zavzetost, stabilnost

Žirovska Etiketa ima dolgoletne izkušnje z lastništvom zaposlenih. Njihova vključenost v lastniško strukturo se je po besedah direktorja Primoža Kokalja izkazala za ključni dejavnik uspeha, saj je spodbujala njihovo zavzetost in hkrati ščitila podjetje pred sovražnimi prevzemi. Glede na to, da starejša generacija odhaja v pokoj, se je delež notranjih lastnikov v zadnjem obdobju znižal, zato ravno tako kot Inštitut za ekonomsko demokracijo računajo na podporo države pri vzdrževanju in krepitvi lastništva zaposlenih.

Vlada je poleti sprejela izhodišča zakona o lastniški zadrugi delavcev; ključno je, je poudaril Tej Gonza, da v tem mandatu tudi sprejme zakonodajo za spodbujanje delavskega lastništva, sicer bo priložnost zamujena. »Poleg tega potrebujemo močno podporno okolje na različnih nivojih, evropskem, nacionalnem, lokalnem in na nivoju civilne družbe. V naslednjih desetih letih bo prenos premoženja, kot ga nismo videli od denacionalizacije. Potrebne so dodatne usmeritve Evropske unije glede obdavčitve družbeno odgovornih lastniških praks. Nekatere smernice so že sprejete, predvsem na področju socialne ekonomije, vendar ko govorimo o lastništvu zaposlenih, so pomanjkljivo definirane; razviti moramo mehanizme financiranja teh transakcij s kreditnimi linijami, poroštvi in podobnimi finančnimi instrumenti ... Občine, delodajalske organizacije in sindikati morajo prevzeti vodilno zagovorniško funkcijo,« je dejal.

Lastniška zadruga delavcev

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so po potrditvi izhodišč za zakon o lastniški zadrugi delavcev predvideli, da bo ta sprejet proti koncu letošnjega leta oziroma v začetku naslednjega (po javni obravnavi), ter pojasnili, da želijo sistemsko urediti vzpostavljanje in ohranjanje delavskega lastništva preko odkupa delnic ali deležev od zunanjih lastnikov ali lastnikov, ki se upokojujejo in odhajajo iz podjetja, in vključevanje novih zaposlenih v lastništvo podjetja. »Z vpeljavo lastniške zadruge kot nove pravne osebe želimo urediti tudi mehanizem reševanja nasledstva podjetij, v katerih se lastniki upokojujejo in nimajo naslednikov.« Kot so še dodali, izhodišče za zakonski predlog predstavlja model ESOP (employee stock ownership plan oziroma model lastništva zaposlenih), precej razširjena shema udeležbe v lastništvu, v kateri zaposleni v določenem časovnem obdobju pridobijo lastništvo družbe (od nič do sto odstotkov). »Pri tovrstni shemi gre za skupno prostovoljno odločitev lastnikov podjetja, da povečajo lastniški delež zaposlenih v podjetju in da za ta namen uporablja prihodnje dobičke podjetja; delavci torej ne vlagajo svojih trenutnih prihrankov ali zaslužkov,« so pojasnili.