Čas za konkretne in hitre ukrepe

Brdo pri Kranju – »Verjetno se vsi strinjamo, da v Sloveniji potrebujemo stabilno, predvidljivo, razvojno naravnano in konkurenčno poslovno okolje,« je zbrane na Vrhu slovenskega gospodarstva minulo sredo na Brdu pri Kranju nagovoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. A namesto da bi naredili korake v tej smeri, je opozoril, v zadnjih dveh letih dodatno obremenjujemo podjetja z novimi prispevki, povečujemo birokracijo in namesto sankcioniranja posameznih kršiteljev uvajamo nove obveznosti za celotno gospodarstvo. »Vse to duši naša podjetja in odvrača večje število tujih naložb pri nas.« Potrebujemo celovitejše spremembe davčne politike in prispevkov, s katerimi se bodo razbremenile plače visoko storilnih in usposobljenih kadrov, pri zdravstveni in pokojninski reformi ne smemo povečevati izdatkov, temveč je treba povečati učinkovitost obeh sistemov, socialni model države naj bo pravičen, gospodarstvo moramo debirokratizirati in povečati učinkovitost javne uprave, spodbuditi moramo lastniško financiranje in okrepiti trg kapitala, predvsem tveganega, je Šimonka navedel med konkretnimi in hitrimi ukrepi za dvig konkurenčnosti.

Deset sklopov

V deklaraciji, ki jo je generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal v zaključku 19. vrha predala podpredsednici vlade, ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon, so predstavniki gospodarstva podrobneje opisali predloge ukrepov za stabilno razvojno in konkurenčno poslovno okolje ter za energetsko, prehransko in kibernetsko varnost, ki so jih postavili v središče letošnjega dogodka. Poleg že omenjenega med drugim predlagajo popis administrativnih ovir za gospodarstvo in določitev merljivih ciljev njihovega znižanja po resornih ministrstvih, vzpostavitev učinkovitega sistema za zagotavljanje kakovostnih predpisov, pripravo in sprejem nove 10-letne strategije industrijske in tehnološke politike Slovenije do leta 2035 v prihodnjem letu, zagotavljanje samooskrbe z električno energijo in konkurenčnih cen za gospodarstvo na področju energetike, izdelavo dolgoročne strategije zagotavljanja prehranske varnosti v Sloveniji ter pripravo ukrepov za izgradnjo potrebne infrastrukture, zaščito kmetijskih zemljišč in zagotavljanje surovin, ki jih ne proizvajamo v Sloveniji, zagotavljanje spodbud za gospodarske subjekte (zlasti mala in srednje velika podjetja) v naslednjih treh letih za uvedbo ali izboljšanje zaščite na področju kibernetske varnosti in prilagoditev področni zakonodaji, uvedbo obveznega predmeta s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, vzpostavitev nacionalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost v letu 2025 ...

Predsednik vlade Robert Golob je v svojem nagovoru napovedal ustanovitev delovne skupine, ki bo najprej vzpostavila sistem nadzora nad tem, ali je nov tarifni sistem obračunavanja omrežnine pravičen in sorazmeren. Čim prej v začetku prihodnjega leta naj bi bil po njegovih besedah uveljavljen ukrep skrajšanega delovnega časa, za katerega se nadeja, da bo le začasen, da mogoče sploh ne bo potreben. Omenil je tudi, da so se socialni partnerji že skorajda dogovorili o poenostavitvah vodenja evidenc delovnega časa.