Čas za odklop od službe

Ljubljana – Lani jeseni je Slovenija s sprejemom novele zakona o delovnih razmerjih uzakonila pravico, da delodajalec ne posega v prosti čas zaposlenega, bodisi v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Gre za pravico, ki želi zagotoviti spoštovanje omejitve delovnega časa ter pravici do odmora in počitka, ki so v delovnem pravu že dlje časa prisotne, poudarja pravni svetovalec na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Matija Drmota. »S pogodbo o zaposlitvi se je delavec zavezal, da bo delodajalcu na razpolago dal določeno število ur na teden, ki jih delodajalec upoštevaje ustrezne institute delovnega prava lahko do določene mere tudi razporeja. Čas, ki v ta delovni čas ne sodi, je delavčev prosti čas, v katerem delavec ni na razpolago delodajalcu. Obveznost zagotavljanja pravice do odklopa pomeni, da mora delodajalec to tudi zagotoviti in v ta namen do 16. novembra sprejeti ustrezne ukrepe,« je pojasnil sogovornik.

Omenjena novela predvideva, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Za nekatere je po podatkih največje sindikalne centrale v državi že v pripravi sprejem določb, prav tako po njihovih informacijah potekajo pogovori glede ureditve pravice do odklopa v posameznih podjetjih, med delodajalci in sindikati. Ob tem je Drmota opozoril, da je v primeru, ko delodajalca ne zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti ali pa če ta do navedenega roka ne bo deležna ustreznih sprememb, treba zagotoviti pravico do odklopa na druge načine. »Ustrezne ukrepe mora delodajalec v tem primeru določiti v dogovoru s sindikatom v podjetju v podjetniški kolektivni pogodbi. Če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, jih mora sprejeti v sodelovanju s svetom delavcev, če pa ta ni organiziran, jih mora sprejeti s splošnim aktom in o tem obvestiti delavce.« Pričakujejo tudi, je dodal, da bo določbe na panožni ravni treba dograditi na ravni posameznih podjetij, glede na organizacijo posameznega delodajalca, kar pomeni aktivnosti na ravni podjetniških kolektivnih pogodb.

Če za zagotavljanje pravice do odklopa ne bodo oziroma niso sprejeti ukrepi, novela zakona o delovnih razmerjih določa tudi globo, s katero se kaznujeta delodajalec in odgovorna oseba.

Bistvena bo praksa

Največja dodana vrednost in hkrati največji izziv pri upoštevanju pravice bo praksa – ozaveščanje delavcev, da v svojem prostem času niso na razpolago delodajalcu in se na njegovo komunikacijo niso dolžni odzivati, pa tudi ozaveščanje delodajalcev, da delavci zaradi upoštevanja pravice do odklopa ne smejo biti deležni povračilnih ukrepov ali slabše obravnave ter da se izven delovnega časa vzdržijo poslovne komunikacije z zaposlenimi, menijo v Zvezi svobodnih sindikatov. »Pravica do odklopa ne sme biti samo črka na papirju. Je pravica delavke ali delavca, da se umakne, si spočije, odmisli in oddahne od dela. Le tako se izogne izgorelosti in stresu. Delavke in delavce zato pozivamo, da aktivno sodelujejo v dogovorih s svojim sindikatom in podjetjem, če pa imajo vprašanja, potrebujejo nasvet ali pomoč, naj se obrnejo na našo območno pisarno v Kranju,« svetuje Drmota.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v fazi oblikovanja ukrepov za uresničevanje pravice do odklopa nanizalo nekaj rešitev, ki so jih za izboljšanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem uvedla podjetja, kot so Volkswagen, Daimler, IKEA, francoska telekomunikacijska družba Orange in zavarovalnica AXA. Kot navaja, je večina omejila dostop do službene elektronske pošte izven delovnega časa, pri čemer so uporabili določene tehnične ukrepe, sprejeli smernice za odklop od digitalnih orodij, pripravili kampanje ozaveščanja ... Zaposleni v omenjeni zavarovalnici na primer ne prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna.