Černivčevi s priznanjem naj hlev: gospodar Tomaž (drugi z desne) z ženo Heleno, hčerama Špelo in Tjašo, zetom Jernejem in vnukinjama Nežo in Nušo / Foto: Tina Dokl
Černivčevi imajo naj hlev
Strokovna žirija je v izboru Ljubljanskih mlekarn za naj hlev razglasila hlev Tomaža Černivca iz Zgornjih Jarš in hlev Jakoba Napotnika iz Topolšice. Med finalisti izbora sta bili še dva gorenjska hleva – Mulejev s Sela pri Bledu in Fonov s Spodnjega Brnika.
Lesce – V Ljubljanskih mlekarnah, ki so del skupine Lactalis, so se pred leti zavezali, da bodo do leta 2025 vse kmetije, ki jim dobavljajo mleko, ocenili po Lactalisovem programu ocenjevanja dobrega počutja živali. S tem namenom so že lani usposobili sodelavce za svetovanje rejcem, letos pa so v oddelku za odkup mleka zaposlili strokovno sodelavko za trajnost in dobrobit živali. Del ozaveščanja rejcev o tem, kako pomembno je za kakovostno mleko udobje in dobro počutje krav, je tudi izbor Naj hlev, ki so ga lani organizirali prvič in ga izvedli tudi letos. K sodelovanju so povabili vse kmetije, ki oddajajo mleko Ljubljanskim mlekarnam. Strokovna žirija je izmed njih izbrala osem finalistov, si vse hleve ogledala 'v živo' in rezultate razglasila v četrtek na srečanju dobaviteljev mleka Ljubljanskih mlekarn na Šobcu. Tokrat je za naj hlev izbrala dva hleva – hlev Tomaža Černivca iz Zgornjih Jarš in hlev Jakoba Napotnika iz Topolšice. »Oba hleva s svojima med seboj zelo različnima rešitvama izstopata med konkurenco in izrazito prispevata k dobrobiti živali, zato je bilo pošteno podeliti dva naslova,« je razplet izbora komentiral vodja strokovne žirije dr. Ožbalt Podpečan, sicer vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti. Poleg naj hleva je žirija izbrala še trajnostnega prvaka, ta naziv je podelila hlevu na ekološki kmetiji Bernarde Žnideršič v Brežicah. Podelili so tudi nagrado šampion ljudstva, prejel jo je hlev Aleša Rabiča s Šentovca pri Slovenski Bistrici, ki je med obiskovalci spletne strani najhlev.si prejel največ glasov.
Černivčevi obdelujejo 200 hektarjev lastne in najete zemlje ter redijo v treh hlevih 331 goved, od tega v novem hlevu 185 krav molznic. Na leto namolzejo 1,8 milijona litrov mleka in v čredi dosegajo v standardni laktaciji mlečnost 10.500 litrov na kravo. Lani so zgradili nov hlev za dvesto krav, v katerem so si s pomočjo treh robotov olajšali delo in zagotovili kravam večje udobje. To je prepoznala tudi strokovna žirija, ki je v obrazložitev k priznanju za naj hlev zapisala, da so Černivčevi z novim hlevom zagotovili kravam bivanjske pogoje po najvišjih standardih dobrega počutja. Hlev prezračujejo samodejno preko stranskih zaves, ki jih upravlja vremenska postaja, poleti pa še dodatno s helikopterskimi ventilatorji. Ležalni boksi so opremljeni z udobno gumijasto podlago s peno, ležišča še dodatno nastiljajo z mešanico žagovine in separata. Rešetkasta tla na blatnih hodnikih čisti namenski robot. Krave molzejo s tremi roboti, v hlevu so nameščene tudi kamere, ki omogočajo spremljanje dogajanja v čredi.
Med osmimi finalisti izbora Naj hlev sta bila s širšega gorenjskega območja poleg Černivčevega še dva hleva – hlev Jožeta Muleja s Sela pri Bledu in hlev Francija Fona s Spodnjega Brnika. Na kmetiji Jožeta Muleja obdelujejo 100 hektarjev kmetijskih zemljišč in redijo od 250 do 270 goved, od tega 120 molznic. Redijo goveda lisaste pasme, pri kateri pričakujejo letos v standardni laktaciji mlečnost, višjo od deset tisoč litrov mleka na kravo. Pred sedmimi leti so zgradili nov hlev za prosto rejo. Gospodarjev sin Jaka, sicer bodoči prevzemnik kmetije, pove, da je v njem zelo dobro poskrbljeno za krave. Hlev je prostoren in zračen, z udobnimi ležišči, z izpustom, velikim porodnim boksom, prostorom za oskrbo živali, prezračevanjem prek velikega zračnika in z dvema helikopterskima ventilatorjema, dvema robotoma za molžo in robotom za čiščenje rešetk ...
Na Fonovi kmetiji obdelujejo 55 hektarjev lastne in najete zemlje ter redijo 60 krav lisaste in črno-bele pasme. »Zakaj je zame naš hlev naj hlev? Zato, ker smo v primerjavi s starim hlevom, ki je bil na utesnjeni lokaciji v vasi, z gradnjo novega na obrobju vasi naredili velik preskok. Z novim hlevom smo si olajšali delo: krmo polagamo v jasli z mešalno-krmilno prikolico in krave molzemo z robotom,« pove gospodar Franci in doda, da njihov hlev zagotavlja kravam dobre pogoje – je zračen, odprt z dveh strani in z ležišči, na katerih je pet centimetrov debela pena.