Aleš Ugovšek / Foto: Tina Dokl
Cokla je lahko komunikacija
Aleš Ugovšek, doktor lesarskih znanosti, generalni direktor žirovske M Sore, je na gospodarskem forumu regionalnih gospodarskih zbornic spregovoril o lastništvu zaposlenih, pomenu komunikacije, izzivih v lesnopredelovalni industriji, vlaganjih ...
Žiri – Minuli torek je bil gost gospodarskega foruma, niza pogovorov z uspešnimi slovenskimi gospodarstveniki in podjetniki, na predlog Regionalne gospodarske zbornice Gorenjske dr. Aleš Ugovšek, ki je v začetku leta prevzel vodenje M Sore, poznane predvsem po razvoju in izdelavi oken. Mizarstvo je eden od štirih stebrov, na katerih sloni njena dejavnost, drugi je Norica, veleprodaja stavbnega okovja, ki ustvari največ prometa, tretji steber so maloprodajne trgovine: tri franšize Spar partner in Gradbeni center, četrti steber je kmetijstvo (odkup mleka, lesa in živine), ki ga upravljajo preko zadruge.
M Sora je v 20-odstotnem lastništvu zadruge (KGZ M Sora) ter 80-odstotnem lastništvu zadružnikov – zaposlenih in kmetov; skupno je tako 147 lastnikov. »Solastništvo ni cokla v razvoju. Mislim, da se to zelo lepo kaže tudi skozi razvoj M Sore,« je dejal. »Odločitve so morda počasnejše, vendar zaradi tega preudarnejše.« Eno izmed njihovih osnovnih vodil je namreč zagotavljati stabilnost in dolgoročno varnost zaposlenih in zadružnikov, je poudaril.
Cokla za razvoj in odnose v podjetju je po mnenju Ugovška lahko slaba komunikacija. Kot je pojasnil, je ključno, da odločitve razložiš in argumentiraš, da si transparenten, osmisliš spremembe, preprečiš širjenje morebitnih govoric …
Ob temah, ki so osvetlile vrednote in prakso podjetja, se je pogovor dotaknil tudi položaja, v katerem je lesnopredelovalna industrija v Sloveniji. Zakaj ni paradni konj? »Nimamo zadostne koncentracije znanja visoko usposobljenih kadrov. Dokler ne bomo imeli izjemnih kadrov v lesarstvu, ne bomo mogli delati preboja,« je odgovoril in obenem priznal, da so lesarska podjetja, vključno z njimi, v določenih procesih še precej obrtniška. »V M Sori zelo intenzivno delamo na tem, da iz obrtniškega razmišljanja preidemo v industrijsko, da se optimizirajo procesi, k čemur seveda sodi tudi digitalizacija. Ni pa to tek na kratke proge.«
Največ oken, okoli 60 odstotkov, prodajo doma, glavni tuji trgi za lesno dejavnost pa so Avstrija, Francija, Nemčija in Italija. Novi tržišči sta Nova Zelandija in Avstralija, ki se jim zdi še posebej zanimiva, saj kaže razvoj trga montažnih visokoizolativnih hiš, je pojasnil Ugovšek.
M Sora Norica ima hčerinska podjetja v Zagrebu, kjer trenutno povečuje sedanje poslovno-skladiščne prostore, Skopju, Prištini in Tirani, kjer gradi lastno stavbo na dobrih tisoč kvadratnih metrih, v katero se bo preselila iz najetih, premajhnih prostorov. »V Albaniji je nujno potrebna širitev tako skladiščnih kot komercialnih prostorov. Dejstvo je, da smo lani po prometu zrasli za 45 odstotkov. Letos se je prodaja k sreči stabilizirala, kar je dobro, da lahko tudi postavimo temelje kadrom in procesom.«