Dodatni preventivni ukrepi za varno rejo živali

Kranj – Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je na podlagi uredbe Evropske unije o prenosljivih boleznih živali izdala pravilnik o biovarnosti ter o izvajanju biovarnostnih ukrepov, ki je začel veljati ob koncu junija. Pravilnik uveljavlja pri reji živine dodatne preventivne ukrepe za preprečevanje pojava bolezni, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo in omejijo trgovanje z živalskimi proizvodi.

Splošni in posebni ukrepi

Pravilnik določa splošne in posebne biovarnostne ukrepe. Splošni ukrepi, ki veljajo za vse vrste živali in vse načine reje, vključujejo nabavo živali iz preverjenih virov, izolacijo kupljenih živali, ločevanje bolnih in zdravih živali, nadzor nad vstopanjem ljudi v objekte z živalmi, uporabo zaščitne opreme, namestitev razkuževalne bariere na vhodih v objekte z živalmi, redno čiščenje in razkuževanje, spoštovanje predpisov za ravnanje s stranskimi živalskimi proizvodi, redno spremljanje in beleženje zdravstvenega stanja živali, veterinarsko oskrbo ter zagotavljanje ustrezne vode in krme. Zaradi nevarnosti pojava posebej nevarnih bolezni, kot je afriška prašičja kuga, pravilnik določa še posebne biovarnostne ukrepe, ki veljajo le za reje prašičev. Posebni ukrepi onemogočajo stik prašičev s prašiči iz drugih obratov, z divjimi prašiči ali divjimi prašiči v oborah.

Najprej ukrepi za rejo perutnine in prašičev

Pravilnik določa, da morajo rejci, ki redijo perutnino in prašiče za prodajo, načrt biovarnosti pripraviti do konca letošnjega leta, za komercialne reje preostalih vrst živali pa bo ministrstvo rok za pripravo načrta predvidoma podaljšalo do konca marca prihodnje leto. Načrt ni obvezen za rejce, ki redijo živali le za lastno, domačo uporabo. Načrt mora vsebovati opis reje, način oziroma tehnologijo reje, skico objektov za živali ter načrt z vrisanimi vhodi in izhodi, rejci pa ga lahko dopolnijo še z drugimi informacijami, ki se jim zdijo pomembne za zaščito živali. Pri pripravi načrta in pri izvajanju ukrepov v praksi si lahko pomagajo s smernicami, ki vsebujejo osnovne informacije in znanje o najpomembnejših vidikih biovarnosti. Poleg rejcev morajo biovarnostne ukrepe spoštovati in izvajati vsi, ki prihajajo na kmetijo po uradni dolžnosti ali kot obiskovalci.

Biovarnost ne pomeni spreminjanja načina reje

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je biovarnost ključnega pomena za preprečevanje vnosa in širjenja nalezljivih bolezni v živinorejskih obratih, saj vključuje niz ukrepov in praks, ki zmanjšujejo tveganje okužb ter zagotavljajo zdravje živali, varnost ljudi ter kakovost živalskih izdelkov. Rejcem zaradi novega pravilnika ni treba spreminjati načina reje, pravilnik le določa, kako naj biovarnostne ukrepe prilagodijo reji. Če redijo živali na prostem, jim jih ni treba zapirati v hleve, ampak morajo le prilagoditi ukrepe za rejo na prostem.