Častni občan
Zapisal se je smučarskim skokom
Nedavno nas je v 96. letu starosti zapustil Miloš Kus, agronom, strokovnjak, virolog in raziskovalec, ki je s svojim delom izjemno zaznamoval kmetijstvo tako v Slovenij kot tudi v bivši skupni državi, Jugoslaviji. Mlajša generacija agronomov ga je poznala po njegovih publikacijah o krompirju, nekateri pa smo imeli srečo, da smo z njim tudi delali in se od njega neposredno učili, preden se je dokončno umaknil iz aktivnega dela na področju kmetijstva.
Njegova študijska pot se je začela v Beogradu, kjer je leta 1953 diplomiral iz agronomije in kasneje leta 1965 tudi doktoriral z doktorskim delom Problemi viroz pri selekciji krompirja v Sloveniji in Gorskem kotarju. Kasneje je v Zagrebu opravil specializacijo iz splošne rastlinske virologije, posebno virusov na krompirju. Med leti 1959 in 1971 se je na Kmetijski univerzi v Wageningenu na Nizozemskem nadalje izpopolnjeval na področju tako virologije kot afidologije, preučevanja sistematike in ekologije listnih uši kot vektorjev virusov.
Službeno pot je začel leta 1953 kot agrometeorolog na takratnem Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani. Od leta 1955 do 1959 je bil na Kmetijskem inštitutu Slovenije zaposlen kot vodja selekcijske postaje za krompir, kjer je bil zadolžen za pridelavo osnovnega semena v Poljanah nad Škofjo Loko. V letih od 1959 do 1962 je znanje o selekciji prenesel na hrvaški Center za kontrolo in priznavanje semenskega krompirja v Gorskem kotarju, ki je imel v takratni Jugoslaviji kot prvi laboratorij in rastlinjak. Od leta 1963 do upokojitve leta 1993 je bil vodja Centra za krompir pri KŽK Kranj, vodilni instituciji na področju krompirja v državi, k čemur je v veliki meri pripomogel tudi Miloš Kus. Med drugim je ustanovil raziskovalno enoto, imenovano Laboratorij za fiziologijo in virusne bolezni krompirja, vodil raziskovalne in strokovne naloge, povezane s pridelavo krompirja, ter vzgojil vrsto strokovnjakov s področja pridelave semenskega in jedilnega krompirja. Uvedel je tehnologijo pridelave predosnovnega brezvirusnega semena krompirja z mikropropagacijo v laboratoriju, ki je nadomestila staro klonsko selekcijo. Sodeloval je pri identifikaciji YNTN virusa na krompirju, identifikaciji virusov na drugih poljščinah (strniščni repi, sladkorni pesi, ječmenu, česnu), uvedel spremljanje listnih uši – vektorjev virusov ter uvajal nove tehnologije skladiščenja krompirja. Bil je ena izmed poglavitnih avtoritet na področju pridelave krompirja tedanje Jugoslavije in seveda Slovenije. Bil je aktiven član Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske in Društva za varstvo rastlin Slovenije ter aktiven član tako državnih kot tudi meddržavnih komisij in odborov s področja semenarstva in pridelave krompirja.
Aktiven je ostal tudi po upokojitvi. Aktivno se je lotil dela v kinologiji, ki je bila njegov dolgoletni hobi. Najbolj temeljito do danes se je lotil preučevanja pikastih psov – dalmatincev. Leta 2009 je izdal prvo slovensko monografijo Moj Dalmatinec, ki kaže avtorjevo nagnjenost k eksaktnemu raziskovanju, saj je pasmo psov preučil in opisal do podrobnosti.
Čeprav je zadnja leta svojega življenja živel odmaknjeno, bodo njegova dela pričala generacijam in pustila neizbrisen pečat, da je bil človek, ki je imel neustavljivo željo po znanju in raziskovanju.