Del skupine Farme Ihan je od leta 2005 dalje tudi podjetje Meso Kamnik, ki je tega leta na Duplici pri Kamniku tudi zgradilo povsem nov mesnopredelovalni obrat. / Foto: Cveto Zaplotnik
Država ne namerava prodati Farm Ihan
Tako na kmetijskem ministrstvu kot v Slovenskem državnem holdingu zatrjujejo, da Farme Ihan, ki so v državni lasti in v upravljanju holdinga, niso naprodaj. V kmetijskih organizacijah in v politiki ocenjujejo, da bi morebitna prodaja družbe tujemu lastniku škodovala prehranski varnosti Slovenije.
Ihan – Pred kratkim so se v javnosti pojavili namigi, da so po Perutnini Ptuj in Panviti naprodaj tudi Farme Ihan in da naj bi se za nakup zanimali hrvaški kupci. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zatrjujejo, da Farme Ihan niso naprodaj, hkrati pa so napovedali, da se bo določen del družbe prestrukturiral. Na ministrstvu si tudi prizadevajo, da bi Slovenski državni holding (SDH) Farme uvrstil iz portfeljskih med strateške naložbe države. Tudi v SDH so javno potrdili, da za zdaj podjetja ne nameravajo prodati.
Zaskrbljenost glede morebitne prodaje Farm Ihan so že javno izrazile nekatere kmetijske nevladne organizacije in politične stranke. Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na vlado naslovil poslansko vprašanje, v katerem zahteva odgovora na vprašanji, ali obstajajo načrti za prodajo Farm Ihan tujcem in ali SDH načrtuje sistemska vlaganja v infrastrukturo in mehanizacijo družbe. Ker so Farme Ihan in njene hčerinske družbe pomembne za slovensko kmetijstvo in oskrbo s hrano, ga zanima, ali vlada namerava spremeniti status družbe v strateško naložbo države ali jo vsaj označiti za pomembno naložbo.
V največji opozicijski stranki SDS – Slovenski demokratski stranki predlagajo vladi, da s celovito prenovo zemljiške zakonodaje zagotovi zemljišča tistim kmetijskim gospodarstvom, ki prispevajo k prehranski varnosti Slovenije, uvrsti kmetije ter kmetijska in živilska podjetja med subjekte, ki so pomembni za zagotavljanje prehranske varnosti, s finančnimi in drugimi ukrepi podpre prehransko varnost ter začne postopke za odkup ključnih kmetijskih in živilskopredelovalnih podjetij v tuji lasti. Še posebej jih moti, da družinske kmetije in mladi prevzemniki kmetij ne morejo priti do zakupa državnih zemljišč, hkrati pa državna zemljišča upravljajo tujci.
»Problem je možno zelo enostavno rešiti, spremeniti je treba le zakon o kmetijskih zemljiščih, in sicer tako, da bodo v primeru sprememb lastništva v podjetju nične dolgoročne pogodbe o najemu zemljišč, ki jih imajo ta podjetja s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov,« se je na namige o prodaji Farm Ihan odzval Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, in se vprašal, le koliko bi bila ta podjetja vredna, če ne bi imela dolgoročnih, v bistvu trajnih pogodb s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. S takšno spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih bi tudi preprečili, da bi ukrajinski holding s prevzemom Perutnine Ptuj dobil v najem še skoraj štiri tisoč hektarjev državnih zemljišč.
V Sindikatu kmetov Slovenije ocenjujejo, da bi morebitna prodaja Farm Ihan, skupaj s pravico do uporabe in upravljanja več kot 1800 hektarjev kmetijskih zemljišč, morebitnemu tujemu lastniku dolgoročno lahko škodovala prehranski varnosti Slovenije. »Sedaj je zadnji čas, da odločevalci ob poteku zakupnih pogodb odvzamejo državna kmetijska zemljišča podjetjem v večinski tuji lasti in jih dajo v upravljanje slovenskim kmetom,« poudarjajo v sindikatu kmetov, kjer se tudi sprašujejo: »Ali bodo kmetijska podjetja z večinskim tujim lastnikom na slovenskih poljih skrbela za slovensko prehransko varnost ali le za interes lastnika?«
Družba Farme Ihan – KPM s sedežem v Kamniku je matična družba Skupine Farme Ihan, v kateri so še Meso Kamnik, Farme Ihan – MPR, VOA in GO-KO. Skupina s skupno več kot tristo zaposlenimi povezuje družbe iz dejavnosti poljedelstva, reje prašičev in goved, prireje mleka, zakola, razseka in predelave slovenskega mesa, prodaje izdelkov in veterinarske oskrbe goved in prašičev. Kot izhaja iz poslovnega poročila, je skupina lansko poslovno leto končala s 590 tisoč evrov izgube, kar je manj, kot so načrtovali. Čisti prihodki od prodaje so znašali 53,8 milijona evrov in so bili višji kot leto prej, predvsem zaradi večje količine in višjih prodajnih cen polpripravljenih izdelkov in svinjine iz lastne prireje prašičev. Na poslovanje sta pozitivno vplivala znižanje cen energentov in nižja poraba elektrike v Mesu Kamnik, kjer so zgradili sončno elektrarno, negativno pa dokup krmil, višji stroški kooperacijske reje in višji stroški dela, kar je predvsem posledica večjega števila zaposlenih in dviga minimalne plače. Ker je proizvodna oprema precej iztrošena, so pogoste okvare, kar povzroča zaustavitve proizvodnje in nižjo produktivnost.
