Ugotovitve Umarja, ki jih je podrobneje predstavil Peter Wostner, med drugim kažejo, da so veščine in kompetence mladih, ki so pomembne za kakovostno življenje in vključujočo družbo, pod povprečjem Evropske unije. / Foto: Božidar Kolar/STA
Dvigniti produktivnost
Slovenija precej zaostaja pri produktivnosti, ki je eden od pomembnih dolgoročnih dejavnikov za doseganje višje kakovosti življenja, poudarjajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Za njen dvig med drugim priporočajo spodbujanje znanja in ustvarjalnosti.
Ljubljana – V preteklih letih je Umar pripravljal ločeni poročili o razvoju in produktivnosti, letos pa je spremljanje napredka pri uresničevanju strategije razvoja Slovenije do leta 2030 in obravnavo produktivnosti združil, kar, kot so pojasnili, omogoča ne le celovitejšo analizo, temveč tudi pripravo bolj celostnih in uravnoteženih priporočil, ki se medsebojno dopolnjujejo.
Ugotovitve med drugim kažejo, da Slovenija ostaja gospodarsko stabilna srednje razvita država Evropske unije, a s precejšnjim zaostankom pri produktivnosti dela. V preteklih dveh letih, ko je dosegala 85 odstotkov povprečne produktivnosti dela v Evropski uniji, je bil zaostanek sicer najmanjši doslej. Nadaljnji dvig produktivnosti ostaja ključ do gospodarskega dohitevanja razvitejših držav, saj so ob doseženi visoki stopnji delovne aktivnosti prebivalstva in upadanju obsega delovno sposobnega prebivalstva zaradi demografskih sprememb možnosti za nadaljnjo rast zaposlenosti omejene, pojasnjuje Umar.
V. d. direktorice urada Maja Bednaš je na predstavitvi dokumenta, ki so ga poimenovali Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025, dejala, da mora produktivnost, ki jo pojmujejo kot osnovni pogoj za dvig kakovosti življenja, sloneti na nosilnih razvojnih in zagonskih podjetjih, prebojnih proizvodih in storitvah, na ustvarjalnosti, znanju, odzivni in vitki državi in tudi prestrukturiranih davkih. »Šele na tej podlagi lahko kombinacija ustreznih ukrepov ekonomskih politik omogoči tisto, k čemur stremimo, to pa so dostojni dohodki, dostopne javne storitve in vzdržen zeleni prehod.« Kot eno ključnih sporočil je poudarila tudi, da je treba spremeniti način razmišljanja in delovanja ter se preusmeriti od sledenja in prilagajanja danim okoliščinam k ustvarjanju in inoviranju.
Vedno več aktivnosti prevzemajo stroji, človekova dodana vrednost pa je, da ustvarja, da razmišlja izven okvirjev, je dejal sourednik in eden od avtorjev publikacije Peter Wostner. »Ustvarjalnost moramo postaviti v jedro vzgojno-izobraževalnih in družbenih procesov in razumeti, da se moramo vsi vse življenje učiti.«
Inovacijska aktivnost je visoka, kar še posebno velja za velika in srednje velika podjetja pri inovacijah proizvodov, slabše rezultate pa še posebno majhna in srednje velika podjetja dosegajo pri inovacijah poslovnih procesov. Pri uvajanju (radikalnih) inovacij, ki so nove za trg, Umar ugotavlja, da slovenska podjetja močno zaostajajo. Preiti moramo k drznejšim inovacijam in zagotoviti podporno okolje na eni strani za hrbtenična in na drugi strani za zagonska podjetja, je priporočil Wostner. Na področju investiranja je poudaril, da vlaganja podjetij in prebivalstva za razliko od državnega sektorja zaostajajo za povprečjem držav Evropske unije, predvsem pa bi morali okrepiti investicije v neoprijemljivi kapital, zlasti v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, kadre in organizacijski kapital, raziskave in razvoj.
