Gorenjske kmetije v evropskem projektu

Verje pri Medvodah – Kot sta povedali Neja Žogan Čokl iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Anja Bevc iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana, je glavni cilj projekta sprejemanje rešitev, s katerimi bi kmetijsko pridelavo prilagodili podnebnim spremembam in do leta 2050 dosegli v kmetijstvu ogljično nevtralnost, kar je sicer eden od ciljev podnebne strategije Evropske unije. Projekt so začeli izvajati predlani in ga bodo končal čez pet let. V njem sodeluje 81 partnerjev iz 28 evropskih držav, v evropsko mrežo pa je vključenih 1500 pilotnih kmetij, od tega 25 v Sloveniji. Štiri kmetije so na širšem gorenjskem območju, to so kmetije Janeza Šebata iz Smokuča, Jožeta Muleja s Sela pri Bledu, Ivana Štularja iz Strahinja in Štefana Čebaška iz Verja pri Medvodah. Na teh kmetijah bodo na vsaki dve leti pregledali, kako zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov, hkrati pa bodo znanje in izkušnje s teh kmetij prenašali na druge.

Suše, poplave, visoke temperature …

V okviru projekta se je 98 kmetijskih svetovalcev in nacionalnih koordinatorjev projekta ob koncu oktobra mudilo v Sloveniji, kjer so obiskali tudi dve gorenjski kmetiji – Šebatovo in Čebaškovo. Kot je ob obisku dejal Štefan Čebašek, gospodar na ekološki kmetiji pr' Černet, na kmetiji kot posledice podnebnih sprememb občutijo predvsem ekstremne suše in poplave ter pogoste visoke temperature, pri tem pa je poudaril, da je ekološko kmetijstvo še bolj kot konvencionalno izpostavljeno naravi in s tem tudi podnebnim spremembam. Ekstremna suša, kakršna je bila pred dvema letoma, jim je močno zmanjšala pridelek, pri nekaterih poljščinah pridelka sploh ni bilo. Posledice obilnih padavin oziroma poplav se v kmetijstvu kažejo v količinsko manjšem in manj kakovostnem pridelku, kar se dejansko pokaže šele ob spravilu pridelka. Ko so po lanskih poplavah izkopali krompir, ga je polovica zaradi plesni zgnila.

Namakanje pirniškega polja

Kako se na kmetiji prilagajajo na podnebne spremembe? Kot je dejal Štefan Čebašek, je dobra novica, da se v medvoški občini pripravljajo na namakanje pirniškega polja, kar bi bila dobra rešitev predvsem za ekstremne sušne razmere. Na podnebne spremembe se prilagajajo tudi s sejanjem bolj odpornih kultur in z ustvarjanjem zalog krme za leta, ko je zaradi ekstremne suše ne pridelajo dovolj. »Ko je suša, običajno krme ni nikjer ali pa je zelo draga,« je dejal Štefan Čebašek in dodal, da je del prilagajanja tudi sejanje ali sajenje bolj zgodnjih sort kultur, s čimer morda lahko »prehitijo« ekstremno poletno sušo. Kar zadeva nove bolezni in škodljivce, ki se pojavljajo v spremenjenih podnebnih in vremenskih razmerah, so njihov glavni problem nekateri tuji invazivni pleveli.

»Obisk strokovnjakov iz 28 evropskih držav dokazuje, da kmetje v prilagajanju na podnebne spremembe nismo čisto pozabljeni. Zdi se mi pomembno, da se o tej problematiki pogovarjamo, si izmenjujemo izkušnje, iščemo rešitve … V finančnem smislu pa je bolj slabo. Odškodnina, ki smo jo kmetje predlani dobili za škodo po ekstremni suši, je bila simbolična, le 'tringelt',« je bil kritičen Štefan.