Gospodarska rast

Ljubljana – Zmanjšanju bruto domačega proizvoda (BDP) v prvih treh mesecih – po revidiranih podatkih za 0,6 odstotka na letni ravni – je v obdobju od aprila do konca junija sledilo povečanje za 0,7 odstotka. Brez upoštevanja sezonskih vplivov je bila medletna rast v drugem trimesečju 0,8-odstotna, na četrtletni ravni pa se je BDP povečal za 0,7 odstotka. S tem se je Slovenija uvrstila med države v območju evra z najvišjo četrtletno gospodarsko rastjo. V letni primerjavi je medtem zaostala za povprečjem evrskega območja, ki je znašalo 1,4 odstotka. Na gospodarsko aktivnost v Sloveniji je po navedbah Statističnega urada RS pozitivno vplivalo zasebno trošenje. V drugem četrtletju se je povečalo za 3,6 odstotka, kar je »opazno« več od rasti v predhodnih četrtletjih.

»Ne glede na zahtevne mednarodne razmere beležimo gospodarsko rast, pričakujemo, da se bo ta tudi nadaljevala,« se je odzval predsednik vlade Robert Golob, z napovedjo, da bo Slovenija še naprej usmerjena v razvoj. V Banki Slovenije so ocenili, da razpoložljivi podatki v grobem potrjujejo obete iz njihove junijske napovedi, v kateri so predvideli 1,3-odstotno rast, a tveganja, da bo nižja, ostajajo povečana. V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so februarja napovedali 2,1-odstotno rast. »Gospodarska gibanja v prvi polovici leta nakazujejo nižjo jesensko napoved BDP.« Pripravili jo bodo v prvi polovici septembra, po objavi prve letne ocene obsega BDP v letu 2024. Ob tem so poudarili, da negotovost in nepredvidljivost glede prihodnjih gospodarskih gibanj v trgovinskih partnericah in geopolitičnih razmer ostajata zelo veliki. Na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so predvideli 1,8-odstotno rast, glede na podatke za prvo polletje, »ki pomenijo stagnacijo gospodarstva«, tudi ob upoštevanju zelo dobrih pričakovanj za drugo polovico leta s težavo vidijo, da bi bila višja od enega odstotka.