Inovativnost in trajnost

Kranj – Znak kakovosti v graditeljstvu označuje proizvode in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti, proizvajalec ali izvajalec pa zahteve glede zagotavljanja kakovosti in poslovne odličnosti. Na letošnjem sejmu Dom sta okoljski certifikat, ki obenem predstavlja pomembno priznanje, prejela Mizarstvo in profiliranje lesa Domen Ovsenik, in sicer za obnovo in menjavo stavbnega pohištva na objektih kulturne dediščine, ter podjetje iQwood za masivno nosilno leseno konstrukcijo, narejeno brez lepil in drugih kemikalij.

Tradicionalne tehnike z inovativnimi pristopi

Podelitev letošnjih priznanj dokazuje, da tradicija in inovacije lahko sobivajo, so poudarili na Gradbenem inštitutu ZRMK. V utemeljitvi znaka kakovosti za dejavnost, na katero se osredotočajo v kranjskem podjetju, so med drugim pojasnili, da se Domen Ovsenik z lesom ukvarja že od rane mladosti, ko se je obrti učil pri svojem očetu, kasneje pa tudi pri tujih mojstrih. Specialno znanje in veščine restavriranja njegova ekipa stalno nadgrajuje ter tesno sodeluje s spomeniško službo. Pri svojem delu uporabljajo stare tehnike, orodja in druge pripomočke za obdelavo lesa. V proizvodnem obratu nimajo CNC-stroja, čeprav je »klasična« strojna oprema del delovnega procesa. Les površinsko obdelujejo na različne načine, odvisno od zahtev stroke oziroma projekta, navajajo na inštitutu. Eden od načinov je žganje površine po starodavni japonski metodi šou sugi ban, s katero se dosega večja odpornost oziroma trajnost lesa in njegova estetska vrednost. Zaščito ustvarjajo tudi s premazi iz borove smole, ki preprečujejo vdor vlage in tako podaljšujejo življenjsko dobo elementov, ter z oljnimi in drugimi naravnimi premazi. Ob tem so na gradbenem inštitutu poudarili, da je eno od načel podjetja kroženje materialov. Odkupujejo in ponovno uporabljajo odslužene stavbne elemente, kot so tramovi, plohi, deske, vrata, okna, poleg tega dajejo prednost lesu domačega porekla iz trajnostno upravljanih gozdov in sodelujejo z lokalnimi dobavitelji. Njihovo delo lahko vidimo na primer na Hribarjevi vili v Cerkljah, Centru Rog v Ljubljani, vstopni točki v sotesko Vintgar in čolnarni agencije za okolje na Bledu, kjer trenutno sodelujejo tudi pri obnovi nekdanjega Sokolskega doma, v Trogirju na Hrvaškem pa bodo začeli še en projekt obnove samostana. Nanje se obračajo tudi zasebniki, lastniki starih kmečkih hiš, koč, vil in drugih, predvsem spomeniško zaščitenih objektov iz Slovenije in tujine, nam je povedal Domen Ovsenik. Veseli jih, pravi, da se prepoznava pomen ohranjanja dediščine in uporabe okolju prijaznih materialov in tehnik; znak kakovosti v graditeljstvu vidi kot pomemben mejnik v njihovih prizadevanjih. »To je v Sloveniji največja nagrada v gradbeništvu. Do nje je bila dolga pot,« je dejal.

Tehnologija za gradnjo trajnostnih stavb

V podjetju iQwood se posvečajo konstruiranju lesenih hiš. Plod njihovih razvojnih aktivnosti, kot so zapisali na gradbenem inštitutu, je inovativna rešitev pri gradnji trajnostnih stavb: stenske in stropne križno spojene lesene elemente, izdelane iz smrekovega lesa v kombinaciji z listavcem, povezujejo bukovi mozniki in lesni vijaki, kar predstavlja osnovni nosilni element. Patentirani naravni masivni sistem iQwood je bil v sodelovanju s podjetjema Ekoart in Lumar uporabljen že v več projektih, po besedah direktorja podjetja iQwood Martina Hladnika zlasti pri stanovanjski gradnji. Računajo tudi na segment turizma in uporabo njihove tehnologije pri gradnji javnih objektov, kot so vrtci in šole, kjer je zdravo in prijetno bivalno okolje še posebno pomembno, je poudaril sogovornik.

Omenjeni inštitut je ob podelitvi znaka, s katerim je označenih le deset odstotkov najboljših proizvodov in storitev na posameznem področju, med drugim tudi pojasnil, da ima sistem iQwood Evropsko tehnično oceno in Analizo življenjskega cikla, ki izkazuje nizek ogljični odtis, saj je les pretežno slovenski (s certifikatom FSC), ter možnost ponovne uporabe elementov. Poleg tega so ob njihovem razvoju potekale posodobitve v proizvodnji.

Priznanje stroke v podjetju po Hladnikovih besedah vidijo kot potrditev in spodbudo za uresničitev inovativnih idej. Za razvoj najtanjše nosilne masivne lesene stene brez lepil so predlani prejeli tudi zlato nacionalno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije, lansko pomlad pa nemško zlato nagrado za inovativnost (German Innovation Award), za katero se je potegovalo 520 inovacij iz 23 držav; nagrajenih je bilo le 15. Kot nam je še povedal Hladnik, je Nemčija poleg Švice in sosednjih držav na seznamu njihovih tujih trgov.