Izbrana kakovost tudi za »žitarje«

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je maja lani na predlog kmetijsko-gozdarske zbornice, zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, zadružne zveze in obrtno-podjetniške zbornice priznalo shemo in označbo Izbrana kakovost Slovenije tudi za pridelavo in predelavo pšenice, rži, ječmena, ovsa, pire, koruze, prosa in ajde. S shemo naj bi kmetijska gospodarstva spodbudilo k pridelavi žit in ajde, potrošnike pa k nakupu izdelkov iz žit in ajde, pridelane in predelane v Sloveniji.

Pridelovalci se morajo pred setvijo prijaviti v postopek certificiranja pri enem izmed treh certifikacijskih organov, pri pridelavi pa morajo spoštovati zahteve iz specifikacije Izbrana kakovost. Obvezen je petletni načrt kolobarjenja. Na isti njivi ni dovoljeno dvakrat zapored pridelovati žit, ajde pa ne trikrat zapored. Vsaj štiri tedne pred žetvijo ni dovoljeno gnojiti pšenice, rži, ječmena, ovsa in pire z gnojili, ki vsebujejo dušik. Pri žitih je pred dognojevanjem obvezna analiza dušika v tleh ali v rastlinah. Za varstvo rastlin je dovoljeno uporabljati le fitofarmacevtska sredstva, ki so v Sloveniji dovoljena za integrirano in ekološko pridelavo. Pri pšenici, rži, ječmenu, ovsu, piri in koruzi je obvezna uporaba tretiranega semena. V času žetve je pri žitih zaradi morebitne vsebnosti mikotoksinov obvezna meritev deoksinivalenola (DON). Obvezna je kontrola parametrov kakovosti.

Kot je pojasnila Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je na Gorenjskem za setev ozimnega ječmena optimalni rok med 5. in 15. oktobrom, za ozimno tritikalo med 10. in 20. oktobrom in za ozimno pšenico med 15. in 30. oktobrom. Ker je letošnja jesen precej deževna, setev kasni približno deset dni. Za zdaj med pridelovalci žit in ajde ni zanimanja za vključitev v shemo, a ker gre za novost, je bilo tako tudi pričakovati.