Revirni lovec Anton Povšnar (Kozorog Kamnik) je mladiče šakala našel in jih fotografiral v krmišču nad Fužinami v občini Jezersko. / Foto: Anton Povšnar

Revirni lovec Anton Povšnar (Kozorog Kamnik) je mladiče šakala našel in jih fotografiral v krmišču nad Fužinami v občini Jezersko.

Izredni posegi med šakale

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju posegajo v populacijo šakala tudi z izrednimi ukrepi. Kmetijsko ministrstvo je doslej upravljavcem lovišč izdalo tri odločbe za povečanje števila odstrela, zadnja jim dovoljuje lov tudi zunaj lovne dobe in pri izvajanju nočnega lova uporabo umetnega vira svetlobe.

Kranj – Območno združenje upravljavcev lovišč Gorenjskega lovsko upravljavskega območja (OZUL Gorenjske) je februarja na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovilo vlogo za izredni poseg v populacijo šakala, pri tem je ministrstvu predlagalo, da dovoli lov na šakala vse leto in ne le od 1. julija tekočega leta do 15. marca prihodnje leto in da bi pri nočnem lovu, ki je mogoč le ob polni uri in snežni odeji, dovoli uporabo nočne optike, termovizije in druge umetne vire svetlobe. Kmetijsko ministrstvo je v soglasju z ministrstvom za naravne vire in prostor v začetku aprila izdalo odločbo, s katero upravljavcem lovišč dovoljuje izredni poseg v populacijo šakala tudi izven lovne dobe, to je v obdobju od izdaje odločbe do 30. junija letos, in uporabo umetnega vira svetlobe pri lovu na šakala do konca letošnjega leta. »To je velik premik k učinkovitejšemu uravnavanju številčnosti šakala,« je odločbo ministrstva komentiral Andrej Avsenek, predsednik območnega združenja.

Zaradi šakala vse manj srnjadi

V zavodu za gozdove v dvoletnem lovskoupravljavskem načrtu za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje ugotavljajo, da jim od začetkov upravljanja šakala v letu 2020 do danes z dosedanjimi ukrepi in usmeritvami ni uspelo realizirati zastavljenih ciljev – omejiti oziroma preprečiti nadaljnjega prostorskega širjenja šakala, zmanjšati vplivov na domorodne živalske vrste, kot je srna, in omejiti škod na rejnih živalih.

Območno združenje je v vlogi navedlo, da se je šakal v Sloveniji in tudi na Gorenjskem prostorsko zelo razširil in številčno okrepil in da povzroča tudi vse več škode. Na Gorenjskem je prisoten že v večini lovišč, pri tem pa kot prehranski oportunist posega po hrani, ki mu je najlažje dostopna – tudi po mladičih srnjadi in poljskega zajca. V združenju že ugotavljajo, da je na območjih navzočnosti šakala vse manj srnjadi, v nekaterih loviščih je že skorajda ni. V lovišču Sorško polje, na primer, so leta 2014 odvzeli iz lovišča 115 srnjadi, lani samo še 15. Podobno je tudi v ostalih ravninskih loviščih na Gorenjskem – v loviščih Mengeš, Šmarna gora, Šenčur, Komenda …

V dveh letih odvzem osemsto šakalov

Prve informacije o šakalu v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so zaokrožile leta 2017, tri leta kasneje so šakala začeli tudi aktivno upravljati. V letu 2020 so upravljavci lovišč odvzeli iz lovišč 15 šakalov, predlani že 118 in lani 141. Upravljavci so načrt odvzema za leti 2023 in 2024 (120 živali) praktično izpolnili že v prvem letu, dopustno 50-odstotno odstopanje od načrta jim je omogočilo povečanje odvzema na 180 živali, nadaljnje povečanje pa so omogočile odločbe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izredni poseg v populacijo. Lovskoupravljavski načrt za letošnje in prihodnje leto predvideva odvzem skupno 400 šakalov, pri tem pa je navzgor dopustno tudi 100-odstotno odstopanje. To pomeni, da bo v dveh letih možno odvzeti iz lovišč skupno 800 šakalov.