V Domelu se ob izzivih avtomobilske industrije osredotočajo na najbolj inovativne rešitve, kot so elektromotorji za ročna in vrtna orodja, ventilacijo ter klimatske naprave, pa tudi na tehnologije vodika (gorivne celice) in na industrijske aplikacije. / Foto: Barbara Debeljak

V Domelu se ob izzivih avtomobilske industrije osredotočajo na najbolj inovativne rešitve, kot so elektromotorji za ročna in vrtna orodja, ventilacijo ter klimatske naprave, pa tudi na tehnologije vodika (gorivne celice) in na industrijske aplikacije. / Foto: Barbara Debeljak

Izzivi v avtomobilski industriji

Nemško avtomobilsko industrijo pestijo stroški, upad prodaje, vse večja konkurenca električnih vozil iz Kitajske ..., kar se odraža tudi v Sloveniji. Pozanimali smo se, v kakšni meri stanje v panogi občutijo nekatera gorenjska podjetja in kako se odzivajo.

Kranj – Situacija v Nemčiji, ki je za Slovenijo ena najpomembnejših trgovinskih partneric, in spremembe v avtomobilskem sektorju nasploh so v začetku oktobra botrovale sestanku ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana s predstavniki slovenske avtomobilske industrije, gospodarske in obrtno-podjetniške zbornice, urada za makroekonomske analize in razvoj, združenja delodajalcev in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, prejšnji petek, po napovedi šempetrskega podjetja Mahle, da bo ukinilo več kot 600 delovnih mest, pa je potekala razprava o stanju in izzivih v panogi na pobudo premierja Roberta Goloba.

Han je po srečanju s predstavniki avtomobilske industrije, na katerem sta bila prisotna tudi ministra za finance in delo, poudaril, da so se razmere v zadnjih dveh desetletjih precej spremenile. »Če je bilo leta 2000 v Evropi proizvedenih 18 milijonov avtomobilov, jih je danes 13 milijonov. Če smo imeli leta 2000 32-odstotni delež vseh avtomobilov, narejenih na svetu, imamo danes 15-odstotni delež. Sloveniji se kot državi z razvito avtomobilsko industrijo ta padec pozna.« Po besedah Iztoka Seljaka, koordinatorja projekta slovenske avtomobilske industrije Misija Gremo, je slovenska visokotehnološka dobaviteljska industrija sicer, ne glede na sveže dogodke, še v dobri kondiciji, kar je rezultat velikih vlaganj in truda v podjetjih, pa tudi partnerstva misije. »V njej smo namreč že naslovili izzive, s katerimi se danes srečujemo.« Na obeh sestankih so se sogovorniki dogovorili za ukrepe, ki bi podjetjem pomagali premostiti morebitno krizo ter omogočili odpornost in konkurenčnost. Med drugim bodo pripravili projekt, s katerim bodo že dogovorjena sredstva za Misijo Gremo v višini 200 milijonov evrov podvojili, pri čemer računajo tudi na črpanje neporabljenih kohezijskih sredstev. Odzivanje na razmere naj bi šlo tudi v smeri zmanjšanja odvisnosti od evropskih avtomobilskih proizvajalcev; Seljak je pri tem omenil Indijo in Savdsko Arabijo.

Gospodarski krog, ki ga sestavlja 17 gospodarskih in kmetijskih združenj in organizacij, je po pogovorih opozoril, da poslovanje slovenskih podjetij poleg zaostrenih gospodarskih razmer otežuje nekonkurenčno poslovno okolje. »Prvi in najnujnejši ukrep v tem trenutku je prav gotovo čim hitrejši sprejem zakona o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, ki ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sicer že napovedalo. Ta ukrep je ključnega pomena za stabilizacijo trga dela, saj bo podjetjem omogočil večjo prožnost pri prilagajanju gospodarskim razmeram in zaposlenim večjo varnost delovnih mest,« so pojasnili. Ob tem so vlado pozvali k izvajanju strukturnih in dodatnih sistemskih ukrepov.

Aktualni odzivi podjetij

V Domelu že od lanske jeseni opažajo, da se je prodaja nemškim avtomobilskim kupcem opazno zmanjšala, letos pa se trend še nadaljuje. Glede na napovedano izboljševanje gospodarskih razmer na njihovem ključnem izvoznem trgu so pričakovali zmerno rast, nam je povedal predsednik uprave podjetja Domel Holding Matjaž Čemažar. »V večini primerov so naši izdelki vgrajeni v električne avtomobile, za katere je bila napovedana velika rast, ki pa se po novih napovedih močno zamika v prihodnost. Na trgu ne izgubljamo tržnega deleža v primerjavi s konkurenti, gre za zmanjšanje števila izdelanih avtomobilov in upočasnjeno dinamiko uvajanja novih modelov električnih vozil,« je pojasnil. Njihov odziv oziroma strategija vključuje povečanje trženjskih aktivnosti na področju visokoenergetsko učinkovitih elektromotorjev. »Osredotočamo se na naše najbolj inovativne rešitve, kot so elektromotorji za ročna in vrtna orodja, ventilacijo ter klimatske naprave, pa tudi na tehnologije vodika (gorivne celice) in na industrijske aplikacije. Načrti za prihodnje leto so previdni, kar je odraz napovedanega nadaljevanja recesije v nemškem gospodarstvu. Osredotočeni smo na zagotavljanje stabilnega poslovanja v negotovih gospodarskih razmerah in prilagajanje potrebam kupcev. Verjamemo, da nam bo tudi vnaprej uspelo ohranjati zadovoljstvo strank in poslovno uspešnost,« je še dodal Čemažar.

"Če je bilo leta 2000 v Evropi proizvedenih 18 milijonov avtomobilov, jih je danes 13 milijonov. Če smo imeli leta 2000 32-odstotni delež vseh avtomobilov, narejenih na svetu, imamo danes 15-odstotni delež." (Matjaž Han)

Slabše razmere v Nemčiji občutijo tudi v Iskri ISD. Kot je povedal generalni direktor Igor Hafnar, so naročila nižja od napovedi, zamikajo se tudi nekateri novi projekti. »Naša rast je zato nižja od načrtovane, vendar je naše poslovanje stabilno. Še bolj smo se osredotočili na učinkovito upravljanje stroškov, kar vključuje ustvarjanje prihrankov v proizvodnji preko uvajanja izboljšav, avtomatizacije in novih tehnologij. Velik izziv sicer še vedno predstavljajo visoki stroški energije, ki z vsemi dodatki slabšajo našo konkurenčnost na tujih trgih.« Kljub negotovim napovedim pričakujejo postopno okrevanje in rast, saj, je dejal direktor, so v preteklem obdobju pridobili več novih projektov za kupce iz različnih industrij.

V podjetju Iskra Mehanizmi se tudi nadejajo, da bodo razmere v avtomobilski industriji uspešno kompenzirali s posli v drugih branžah. Težave v Nemčiji po besedah direktorja Marjana Pogačnika občutijo pri posameznih programih oziroma izdelkih. »Kažejo se v splošnem upadu naročil za te izdelke, vključno z velikimi nihanji pri napovedi prodaje v prihodnjih mesecih.« In kako se odzivajo? »S tesnejšim sodelovanjem s kupci ter notranjim prilagajanjem, pa tudi s povezavami in posli z drugimi oziroma novimi kupci in programi, medical program se trenutno izvaja v treh izmenah.«

Priložnosti na Kitajskem

V novembru bo Slovenija sodelovala na največjem kitajskem sejmu China International Import Expo, je na Dnevnih dobaviteljev avtomobilske industrije napovedal Rok Capl, direktor SPIRIT Slovenija. Kot je pojasnil, Kitajska predstavlja pomembno priložnost za slovenska visokotehnološka podjetja, zato še posebej krepijo aktivnosti na tem trgu. Omenjeni dnevi, organizirani pred nedavnim v Ljubljani, so bili namenjeni prav predstavitvi slovenskih podjetij kitajski avtomobilski industriji.