Kaj morajo vedeti prireditelji srečelova

Organizatorji različnih prireditev pogosto obogatijo program za obiskovalce tudi z izvedbo klasičnih iger na srečo, kot sta srečelov in tombola. V finančni upravi ob tem pojasnjujejo, da tovrstne igre na srečo lahko občasno priredijo le društva in neprofitne humanitarne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, ne morejo pa jih fizične osebe, gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, šole, cerkvene organizacije, domovi za starejše …

Srečelov ali tombolo lahko izvedejo le enkrat na leto v okviru enodnevnega kulturnega ali zabavnega programa, v primeru, da prireditev traja več dni, pa le v okviru prireditve enega dne. Če vrednost vseh izdanih srečk ne presega pet tisoč evrov, posamezni dobitki pa so vredni manj kot tristo evrov, lahko izvedejo srečelov ali tombolo brez dovoljenja ministrstva za finance. V primeru, da je posamezni dobitek vreden tristo evrov ali več, kar velja tudi za donirane in sponzorirane dobitke, je ne glede na skupno vrednost izdanih srečk treba pridobiti dovoljenje ministrstva. Dovoljenje je treba pridobiti tudi v primeru, ko so dobitki vredni manj kot tristo evrov, a je skupna vrednost izdanih srečk višja od pet tisoč evrov. Prireditelj mora sprejeti pravila igre in zagotoviti javno žrebanje.

Dobitki, vredni manj kot tristo evrov, niso obdavčeni, od vrednejših dobitkov pa mora prejemnik plačati davek po 15-odstotni davčni stopnji. Davčna osnova je vrednost pridobljenega dobitka. Če je dobitek stvar, storitev ali pravica, se za namene obdavčitve kot vrednost dobitka upošteva njegova tržna vrednost, povečana s koeficientom davčnega odtegljaja, ki znaša 1,1765. Prireditelj s področja športa mora od prihodkov, doseženih s prodajo srečk in zmanjšanih za izplačane dobitke, plačati pet odstotkov na račun fundacije za financiranje dejavnosti športnih organizacij, prireditelj z drugih področij pa enak delež na račun fundacije za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij.