Ena od možnosti za zaščito drobnice na paši so tudi visoke električne mreže. Uporablja jih tudi rejec Janez Kržič (levo), ki je svoje izkušnje predstavil na letošnjem srečanju predstavnikov agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske.
Kako izboljšati soobstoj ljudi in zveri
V Sloveniji so letos začeli izvajati šestletni projekt Life Varna paša. Partnerji projekta si bodo prizadevali zmanjšati konflikte, ki jih povzročajo velike zveri – rjavi medved, volk in evrazijski ris, in izboljšati soobstoj ljudi in zveri.
Kranj – Partnerji projekta – Zavod za gozdove Slovenije kot vodilni partner ter Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, Univerza v Ljubljani (s štirimi oddelki Biotehniške fakultete in Fakulteto za elektrotehniko), Čebelarska zveza Slovenije in Občina Pivka – ugotavljajo, da Slovenija kljub veliki gozdnatosti nima obsežnih gozdnih kompleksov, ki bi zagotavljali velikim zverem – rjavemu medvedu, volku in evrazijskemu risu – samostojni življenjski prostor, zato prihaja do prepletanja naravnega okolja zveri in poseljene kulturne krajine, s tem pa tudi do konfliktov s prebivalci in njihovimi dejavnostmi, vključno z živinorejo in čebelarstvom. Ker se velike zveri v zadnjih letih pojavljajo tudi v alpskem svetu in na drugih območjih, kjer več desetletij niso bile stalno prisotne, to spodbuja številna vprašanja v lokalnih skupnostih in še zlasti pri živinorejcih. Različne ustanove si sicer prizadevajo za izboljšanje soobstoja z zvermi, vendar partnerji v projektu ugotavljajo, da obstoječi nabor preventivnih ukrepov ni vedno primeren za zahtevnejša območja alpskih pašnikov.
Partnersko raznolik konzorcij s področja kmetijstva, gozdarstva in znanosti si je za glavni cilj zadal, kako z uporabo zaščitnih ukrepov za zmanjšanje konfliktov izboljšati soobstoj med ljudmi, volkovi in rjavimi medvedi. Večino projektnih aktivnosti bo zato namenil zmanjševanju škod, ki nastajajo zaradi napada velikih zveri na pašne živali in na drugo premoženje ljudi, uvedbi izvedljivih ukrepov za preprečevanje škod, širjenju uporabe teh ukrepov ter razvijanju stroškovno racionalnih in učinkovitih ukrepov, ki bi jih vključili v skupno kmetijsko politiko po letu 2027.
»Vsa zaščitna sredstva in prakse bomo razvijali ali prilagajali v sodelovanju s kmeti, čebelarji, kmetijskimi in čebelarskimi svetovalci, pooblaščenci za cenitev škod in lokalnimi skupnostmi, vključno z občinami. Poleg tega bomo z vključevanjem prostovoljcev izboljšali in razširili mrežo ljudi za pomoč kmetom,« pravi vodja projekta Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije in dodaja, da je za soobstoj ljudi in velikih zveri zelo pomembno tudi razvijanje skupnega dialoga med različnimi interesnimi skupinami in strokami ter vključitev teh tematik v redne izobraževalne programe s področja kmetijstva, gozdarstva in naravovarstva.
