Kakšni so pogoji za pridobitev statusa kmeta

Zakon o kmetijskih zemljiščih določa vrstni predkupnih upravičencev za nakup kmetijskih zemljišč ali kmetije. Kmet, ki lahko uveljavlja predkupno pravico, je po zakonu vsakdo s priznanim statusom kmetje. Status kmeta lahko v upravnem postopku pridobi vsak, ki se že ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ali se bo s to dejavnostjo ukvarjal, je za dejavnost ustrezno usposobljen in s kmetijsko dejavnostjo že ustvarja pomemben del dohodka ali dokaže, da ga bo ustvarjal. Vlogo za pridobitev odločbe o statusu kmeta mora oddati na upravno enoto, vlogi pa mora med drugim priložiti dokument o lastništvu, najemu ali drugačni uporabi kmetijskih zemljišč, dokazila o kmetijski izobrazbi in dokument o dohodku iz kmetijske dejavnosti. Pri izobrazbi je pogoj vsaj srednja kmetijska šola ali certifikat NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija), certifikat o opravljenem tečaju za kmete ali izjava vlagatelja, da je starejši od trideset let in ima vsaj pet let delovnih izkušenj na kmetiji. Kar zadeva pogoj, da s kmetijsko dejavnostjo ustvari pomemben del dohodka, je cenzus dve tretjini povprečne letne plače na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu; letos je to najmanj 19.159,36 evra. V dohodek se všteva vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, prav tako pa tudi prihodki, pridobljeni na podlagi ukrepov kmetijske politike in državnih pomoči.

Status kmeta pa ni pomemben le za uveljavljanje predkupne pravice za nakup kmetijskih zemljišč ali kmetij, ampak tudi pri dedovanju. Dedič ali obdarjenec s statusom kmeta, ki podeduje ali dobi v dar kmetijsko zemljišče, ne plača davka na dediščine in darila.