V biodinamičnih učnih vrtovih v Radovljici (na sliki) in v Kranjski Gori raste več kot dvesto različnih rastlin, poudarek dajejo avtohtonim rastlinam. / Foto: Gorazd Kavčič
V biodinamičnih učnih vrtovih v Radovljici (na sliki) in v Kranjski Gori raste več kot dvesto različnih rastlin, poudarek dajejo avtohtonim rastlinam. / Foto: Gorazd Kavčič
Kmetujejo prijazno do narave in ljudi
V Sloveniji letos zaznamujejo sto let od prvih začetkov biodinamičnega kmetovanja, za katero je značilna prepoved uporabe pesticidov in mineralnih gnojil in obvezna uporaba biodinamičnih pripravkov. Na širšem gorenjskem območju delujeta dve društvi biodinamikov ter dva biodinamična učna vrtova.
Kranj – Lani je minilo sto let, odkar je antropozof dr. Rudolf Steiner na Poljskem vodil kmetijski tečaj, ki ga danes štejejo za začetek biodinamičnega gibanja in kasneje iz njega razvitega ekološkega kmetijstva. »Pri biodinamičnem kmetovanju niso dovoljena prav nobena kemična sredstva za varstvo rastlin, za razliko od ekološkega kmetovanja, pri katerem so še vedno dovoljeni nekateri pripravki. Naši komposti so za razliko od ekoloških preparirani s preparati kamilice, regrata, koprive, rmana, hrastovega lubja in baldrijana, ki omogočajo rast odpornih in plodnih rastlin. Poleg komposta uporabljamo za povečevanje humusa v zemlji preparat gnoj iz roga in preparat po Mariji Thun, za vitalnost rastlin in dobro dozorevanje pa preparat kremen iz roga,« pojasnjuje Sonja Vavken, predsednica Zveze biodinamikov Slovenije.
Zveza je ob stoti obletnici kmetijskega tečaja dr. Steinerja javnosti predstavila stanje biodinamičnega kmetovanja v Sloveniji in novo, v slovenščino prevedeno knjigo Biodinamično!, ki vključuje tudi slovenski dodatek h knjigi. V zvezi načrtujejo letos še dva pomembna dogodka. Od 2. do 6. junija bodo skupaj z Združenjem Demeter Slovenija in Inštitutom Eko semena gostili francoskega strokovnjaka Jeana Michela Florina, 6. septembra pa bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani tretji praznik biodinamike.
Knjiga Biodinamično! ponuja vpogled v priznana pionirska dela na področju sodobnega ekološkega kmetijstva, v slovenskem dodatku knjige pa so Meta Vrhunc, Maja Kolar, Bojana Breznikar in Sonja Vavken predstavile razvoj biodinamike in blagovne znamke Demeter v Sloveniji ter Demeter certificirana učna vrtova. Kot so zapisale, začetek biodinamike v Sloveniji sega v leto 1985, ko je Meta Vrhunc, ki je tedaj že devetnajst let živela v Nemčiji, ob prebiranju knjižice Marije Thun z napotki za delo z zemljo sklenila, da bo poskušala to metodo posredovati Sloveniji. Udejanjanje praktičnega dela v biodinamiki v Sloveniji je omogočil nakup kmetije na Vrzdencu, kjer je bil tudi sedež 1991. leta registriranega društva Ajda. Danes deluje v Sloveniji šestnajst biodinamičnih društev, v katera je včlanjenih približno 1500 članov, ki na svojih njivah in vrtovih udejanjajo biodinamični način kmetovanja. Dvanajst društev je včlanjenih v Zvezo biodinamikov Slovenije, ki je zelo aktivna in povezuje dvanajst od skupno šestnajstih društev.
Kmetje, ki kmetujejo po načelih biodinamike, lahko za visokokakovostno hrano pridobijo blagovno znamko Demeter. Pogoj za pridobitev znamke je izpolnjevanje pogojev: kolobarjenje namesto monokultur, uporaba komposta namesto mineralnih gnojil, krmljenje živali s krmo z lastne kmetije, obvezna uporaba biodinamičnih pripravkov, narejenih iz zdravilnih zelišč, mineralov in živalskega gnoja, prepoved uporabe sintetičnih mineralnih gnojil, sintetičnih arom, konzervansov in drugih aditivov, prepoved homogenizacije mleka in uporabe nitritov pri mesnih izdelkih, prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov, živalskih hormonov in rastnih regulatorjev, poudarek na kakovosti, in ne na količini … Na začetku je v Sloveniji kontrolo pridelovanja in certificiranje opravljala nemška kontrolna organizacija, zadnjih deset let pa jo Združenje Demeter, ki združuje več kot štirideset pridelovalcev.
Na Gorenjskem delujeta tudi dva Demeter certificirana biodinamična učna vrtova Narava nas uči, s katerima želijo spodbujati otroke, predvsem osnovnošolce, mlade, brezposelne, vrtičkarje in druge k pridelavi visokokakovostne zdrave hrane. Prvi učni vrt je v Radovljici med osnovno šolo, vrtcem in zdravstvenim domom, drugi je v Kranjski Gori ob osnovni šoli in vrtcu. V vrtovih raste več kot dvesto različnih rastlin, s poudarkom na avtohtonih. V radovljiškem je tudi čebelnjak z avtohtono kranjsko sivko, občasno se tam pasejo tudi ovce. Oba vrtova sta pridobila tako ekološki kot Demeter certifikat. V radovljiškem vrtu je tudi učilnica na prostem, ki jo učenci uporabljajo za učenje naravoslovja ali za ustvarjanje z rastlinami in drugimi sestavinami iz okolja.