Kužne bolezni velik izziv za veterinarje

Zgornji Brnik – Veterinarska zbornica Slovenije je ob koncu januarja na Zgornjem Brniku pripravila slavnostno akademijo, na kateri se je novo vodstvo zahvalilo prejšnjemu ter predstavilo svoje delovne smernice in ključne izzive veterinarske stroke v prihodnosti. »Verjamem, da nam v času, ko po Evropi in svetu grozijo različne kužne bolezni, ne bo manjkalo izzivov,« je v pozdravnem nagovoru dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in dodala, da so na ministrstvu že pripravili osnutek novega zakona o zdravju živali, ki bo uzakonil jasnejša in sodobnejša pravila za obvladovanje prenosljivih bolezni s poudarkom na preventivi in odgovornosti izvajalcev dejavnosti.

Skrbijo za zdravje živali, a tudi ljudi in okolja

Še pred akademijo je bila novinarska konferenca, na kateri je novi predsednik zbornice Tomo Wankmüller dejal, da zbornica v dveh sekcijah združuje več kot tisoč veterinarjev, ki neposredno skrbijo za zdravje živali in posredno tudi za zdravje ljudi in okolja; velik poudarek pa dajejo preprečevanju kužnih bolezni, nadzoru nad uporabo antibiotikov ter zagotavljanju visoke kakovosti živil živalskega izvora. Delujejo na različnih področjih in se soočajo z različnimi izzivi. »Trenutno se soočamo z več izbruhi kužnih bolezni, sicer ne še pri nas, a moramo biti na to pripravljeni. Velik izziv je tudi implementacija biovarnosti, ki je ključna za preprečevanje širjenja kužnih bolezni,« je dejal Wankmüller in poudaril, da si bo novo vodstvo zbornice prizadevalo za krepitev vloge veterinarjev, izboljševanje delovnih pogojev, strokovno izpopolnjevanje in boljšo zakonodajno podporo veterinarski stroki.

Sekcija veterinarskih praktikov združuje 883 veterinarjev, njen predsednik Marjan Tacer, sicer ambulantni veterinar v Kranjskem veterinarskem centru, je dejal, da so veterinarji praktiki najbolj znani po tem, da ugotavljajo, preprečujejo in lajšajo bolezni in poškodbe živali. »Pri svojem vsakodnevnem delu promoviramo tudi preudarno rabo protimikrobnih sredstev in opozarjamo, da se žal tudi v veterinarski medicini vse pogosteje soočamo z odpornostjo na določena zdravila,« je še dejal Tacer.

Novi podpredsednik zbornice Jure Pipp iz Škofje Loke, sicer direktor podjetja Vetpromet, je predstavil delo sekcije veterinarjev v izobraževanju, raziskovanju, diagnostiki in industriji, pri tem pa je dejal, da je študij veterinarstva v Sloveniji eden najboljših v Evropi in da se tudi v zbornici že veselijo dokončanja izgradnje veterinarske fakultete.

Stekline ni, a cepljenje psov je treba ohraniti

V zbornici so opozorili tudi na nujnost ohranitve preventivnega cepljenja psov, saj se steklina še vedno širi po vzhodni Evropi in predstavlja resno tveganje za Slovenijo. »Slovenija je država brez stekline, to je dosegla z marljivim delom in učinkovitim cepljenjem, a ob morebitni opustitvi cepljenja bi se steklina lahko hitro vrnila, kar bi ogrozilo zdravje ljudi in živali,« je dejal Wankmüller in dodal, da je steklina stoodstotno smrtna bolezen, saj tedaj, ko se pojavijo klinični znaki, ni možnosti za zdravljenje. Podpredsednik zbornice Jure Pipp je opozoril, da po začetku vojne v Ukrajini z vzhoda grozi silvatična steklina. Na Poljskem, v Romuniji in na Madžarskem že zaznavajo porast stekline med lisicami, ki bolezen lahko prenesejo tudi v urbana okolja.