Lani manjša energetska odvisnost

Ljubljana – Enemu izmed najtežjih let za slovenski elektroenergetski sistem je lani sledila za sedem odstotkov večja domača proizvodnja energije – znašala je skoraj 141.000 teradžulov (TJ). Okoli 43 odstotkov je bilo po podatkih statističnega urada pridobljene iz Nuklearne elektrarne Krško, skoraj 36 odstotkov iz obnovljivih virov (skupaj s hidroenergijo), 21 odstotkov pa iz premoga. Z domačimi viri energije je Slovenija pokrila 52 odstotkov potreb, uvoz oziroma energetska odvisnost se je v primerjavi z letom prej tako zmanjšala za pet odstotnih točk.

Končni rabi je bilo namenjenih skoraj 191.000 TJ, kar je pet odstotkov manj kot v letu 2022. Največji delež (41 odstotkov) je imela poraba v prometu, sledijo predelovalna industrija z gradbeništvom (24 odstotkov) in gospodinjstva (23 odstotkov), nato pa storitvene dejavnosti (devet odstotkov) in drugi porabniki (trije odstotki). V strukturi končne rabe so s 46 odstotki prevladovali naftni proizvodi, sledili so električna energija (23 odstotkov), obnovljivi viri energije (15 odstotkov), zemeljski plin (12 odstotkov), toplota (trije odstotki) in trdna goriva (en odstotek).

Gospodinjstva so največ energije porabila za ogrevanje prostorov (60 odstotkov), razsvetljava in električne naprave so vzeli 19 odstotkov energije, ogrevanje sanitarne vode skoraj 17 odstotkov, kuhanje štiri odstotke, hlajenje prostorov en odstotek. V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih imajo glavna deleža, in sicer tretjinska, lesna goriva in električna energija.