Lastniki gozdov bi lahko sekali precej več

Železniki – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enoto Železniki za desetletno obdobje 2024–2033. Načrt je od danes, torka, dalje do 3. februarja javno razgrnjen na sedežu krajevne enote Železniki, 31. januarja ob 16. uri pa bo v gostilni Trnje v Železnikih še javna obravnava. Lastniki gozdov in drugi zainteresirani bodo v času javne razgrnitve na javni obravnavi in tudi po elektronski poti lahko dali pripombe na načrt.

Kot je povedal Domen Oven, vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, je enota Železniki nadpovprečno gozdnata, saj gozdovi – vseh je 5811 hektarjev – pokrivajo skoraj 84 odstotkov celotne površine enote. Več kot štiri petine gozdov je v zasebni lasti, nekaj manj kot 17 odstotkov je državnih, približno odstotek jih je v lasti lokalnih skupnosti. Povprečna zasebna gozdna posest je predlani merila 7,3 hektarja, primerjava s prejšnjim desetletnim načrtom pa kaže, da je vse večji delež gozdov v lasti lastnikov, ki imajo več kot deset hektarjev veliko posest. Lesna zaloga je 430 kubičnih metrov na hektar in je za 20 »kubikov« višja kot v prejšnjem desetletju, letni prirastek se je v tem obdobju zvišal z 8,6 na 8,7 kubičnega metra na hektar.

Premajhen posek in skromna nega

»V enoti so glavni razvojni problemi nizka realizacija z načrti predvidenih ukrepov, biološka in mehanska stabilnost sestojev in spremenjena sestava drevesnih vrst, slaba odprtost nekaterih predelov z gozdnimi prometnicami in neusklajenost med gozdom in rastlinojedimi parkljarji,« je ob predstavitvi načrta dejal Domen Oven in poudaril, da so s prejšnjim načrtom načrtovali 464 tisoč kubičnih metrov poseka drevja, a so lastniki posekali le 289 tisoč »kubikov«, od tega kar 86 tisoč »kubikov« zaradi posledic čezmerne razmnožitve lubadarja ter naravnih ujm - žledoloma, snegoloma in vetroloma. Da so v enoti načrt možnega poseka izpolnili le 62-odsotno, je več razlogov. »Lastniki so zaradi nujnega poseka lubadark imeli manj časa za redno sečnjo, eden od razlogov je zagotovo nizka odkupna cena lesa, predvsem manjši posestniki pa ne sekajo, ker od gozda niso ekonomsko odvisni,« je dejal Domen Oven in poudaril, da zavod za gozdove nima vzvoda, s katerim bi lastnike spodbudil k večjemu poseku, ampak jih lahko o tem le ozavešča. Velik razkorak med načrtovanim in realiziranim pa ni le pri poseku, ampak tudi pri negi mladega gozda. Kot je dejal Oven, so državne subvencije za nego premalo stimulativne, na terenu primanjkuje za ta dela profesionalnih ekip, aktualni gospodarji pa vedno ne kažejo dovolj zanimanja za nego, saj od teh del sami nimajo neposrednih koristi, ampak jih imajo šele prihodnje generacije lastnikov.

Preveč debelega drevja

V sestojih je tudi zaradi premajhne sečnje preveč starega, debelega drevja in premalo mladovja in drogovnjakov. Debeljakov, to je več kot 30 centimetrov debelega drevja, je kar 57 odstotkov, medtem ko bi bilo po modelu dovolj, če bi jih bilo 38 odstotkov. Prevladujejo bukova in jelovo-bukova rastišča, dejansko pa je največ smreke (57 odstotkov), manj pa bukve (18 odstotkov) in jelke (16 odstotkov). V zavodu za gozdove si ob tem prizadevajo za bolj mešane in s tem tudi bolj stabilne gozdove. Delež smreke se je v zadnjem desetletju znižal s 60,9 na 57,7 odstotka, a to je predvsem posledica lubadarja, ki je najbolj prizadel smrekove sestoje. Pri obnovi poškodovanih gozdov dajejo prednost naravni obnovi, s sadnjo obnavljajo le velike ogolele površine.V minulem desetletnem obdobju so s sadnjo obnovili 14,6 hektarja gozdov, sadili pa so rastiščem bolj primerne drevesne vrste.

Nekateri predeli še niso odprti

Za gospodarjenje je odprtih 85 odstotkov gozdov, slabše so odprti predvsem varovalni gozdovi. Lastniki so v desetletju 2014–2023 zgradili tri nove odseke gozdnih cest skupne dolžine dva kilometra, poleg teh pa tudi 127 kilometrov novih traktorskih vlak, še 28 kilometrov so jih obnovili. Veliko gozdnih cest je bilo ob zadnjih ujmah poškodovanih, zato si v zavodu za gozdove prizadevajo, da bi država več skrbi namenila urejanju hudourniških območij, kar bi posledično zmanjšalo tudi škode na gozdnih cestah.

Novi gozdarski načrt opozarja tudi na škodo, ki jo v gozdovih povzroča divjad, še zlasti jelenjad. Kot je dejal Domen Oven, je predlanski popis objedenosti mladja pokazal boljšo sliko kot v letu 2020, vendar je objedenost še vedno previsoka, kar se najbolj kaže pri jelki in plemenitih listavcih.