Zadružno zvezo Slovenijo že drugi mandat zapored vodi Borut Florjančič s Sela pri Vodicah. / Foto: Cveto Zaplotnik

Zadružno zvezo Slovenijo že drugi mandat zapored vodi Borut Florjančič s Sela pri Vodicah. / Foto: Cveto Zaplotnik

Letos je mednarodno leto zadrug

V Sloveniji je v različnih dejavnostih registriranih 388 zadrug, med njimi so najbolj razvite kmetijske in gozdarske zadruge, od katerih jih je devetinpetdeset včlanjenih v Zadružno zvezo Slovenije.

Kranj – Generalna skupščina Združenih narodov je že drugič, prvič po letu 2012, razglasila letošnje leto za mednarodno leto zadrug, ki ga bodo po vsem svetu zaznamovali s sloganom Zadruge gradijo boljši svet. Zgodovina zadružništva sega v 19. stoletje, ko so se delavci in kmetje začeli združevati v zadruge, da bi si izboljšali gospodarski in socialni položaj. Danes so zadruge razširjene po vsem svetu in v številnih gospodarskih panogah. Po zadnjih podatkih je na svetu približno tri milijone zadrug, ki zaposlujejo desetino vsega delovno aktivnega prebivalstva in imajo več kot milijardo članov. Samo v Evropi deluje več kot 170 tisoč zadrug, ki zaposlujejo skupno pet milijonov ljudi. Po zadružnih načelih delujejo številna znana evropska podjetja, med njimi Societe Cooperative Agricole, Groupe Credit Agricole, Groupe BPCE, E. Leclerc, Rabobank, Mondragon Corporation ter tudi največji nemški živilsko-trgovski verigi Rewe Group in Edeka.

Zadružna zveza Slovenije bo mednarodno leto zadrug zaznamovala na kongresu 12. in 13. marca v Portorožu.

V Sloveniji so prve zadruge nastale pred več kot 150 leti iz potrebe po zaščiti slovenskega kmeta in ohranitvi zemlje v njihovi lasti. Danes je v Sloveniji v različnih dejavnostih registriranih 388 zadrug, med njimi so najbolj razvite kmetijske in gozdarske zadruge. V Zadružno zvezo Slovenije je včlanjenih 59 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki skupaj ustvarijo na leto 887 milijonov evrov prihodkov. Zadruge tržijo večino na kmetijah odkupljenega surovega mleka, goved, drobnice in grozdja, v pomembnih količinah pa tudi vrtnine, sadje, hmelj in les. Številne imajo v okviru svojih dejavnosti tudi klavnice, mesarije, mlekarne, vinske kleti in druge predelovalne obrate, poleg tega pa tudi skupno 330 zadružnih trgovin predvsem s ponudbo živil ter kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme.