Ljudske obveznice so namenjene državljanom, ki imajo nekaj prihrankov, a niso pripravljeni finančno tvegati na kapitalskih trgih. / Foto: Cveto Zaplotnik

Ljudske obveznice so namenjene državljanom, ki imajo nekaj prihrankov, a niso pripravljeni finančno tvegati na kapitalskih trgih.

Ljudske obveznice za državljane s prihranki

Na ministrstvu za finance po uspešni lanski izdaji ljudskih obveznic pripravljajo na novo izdajo in prodajo tovrstnih obveznic. Prodaja obveznic se bo začela 10. marca in bo trajala do 21. marca, potekala pa bo preko poslovne mreže štirih distributerjev – Nove Ljubljanske banke, OTP banke, BKS bank in borznoposredniške hiše Ilirika. Obveznice bodo tako kot lanske triletne, obseg izdaje bo odvisen od interesa vlagateljev, obrestna mera pa bo 2,75-odstotna. Najmanjši znesek vplačila bo tisoč evrov, najvišji pa 250 tisoč evrov. Obveznice bodo po izdaji uvrščene na Ljubljansko borzo, kjer bo možno z njimi prosto trgovati – jih prodajati in kupovati.

Za ljudske obveznice je značilno, da je postopek izdaje, vpisa in trgovanja prilagojen fizičnim osebam. Namenjene so predvsem vlagateljem z nekaj privarčevanega denarja, ki ga na kratki in srednji rok ne potrebujejo in niso pripravljeni prevzemati finančnih tveganj na kapitalskih trgih. Neposredno jih lahko vpišejo in vplačajo le polnoletni prebivalci s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, po uvrstitvi na Ljubljansko borzo pa jih lahko kupi kdorkoli ne glede na rezidenstvo ali državljanstvo. Kupec potrebuje za nakup obveznic trgovalni račun; če ga nima, ga mora odpreti v eni od bank oziroma borznoposredniških družb, ki prodajo obveznice.

Za plačilo obresti in glavnice jamči država. Obresti zapadejo v plačilo letno, glavnica pa ob zapadlosti marca 2028. Vlagatelji bodo prejeli obresti vsako leto 28. marca, prvič jih bodo dobili 28. marca prihodnje leto. Ljudske obveznice, izdane lani, letos in prihodnje leto, so (bodo) deležne enake davčne obravnave kot bančni depoziti. Obresti od ljudskih obveznic so torej obdavčene enako kot obresti od bančnih depozitov, po 25-odstotni davčni stopnji, vendar le znesek obresti, ki presega tisoč evrov. V znesek tisoč evrov se štejejo tako obresti od ljudskih obveznic kot od bančnih depozitov.