Ko je maja letos zbornica praznovala 25. obletnico, so na slovesnosti, od koder je posnetek, poudarili pomen zbornice za slovensko kmetijstvo, a hkrati kritično pripomnili, da je bilo v 25 letih kar 15 poskusov za spremembo zakona o zbornici. / Foto: Cveto Zaplotnik

Ko je maja letos zbornica praznovala 25-letnico delovanja, so na slovesnosti, od koder je posnetek, poudarili pomen zbornice za slovensko kmetijstvo, a hkrati kritično pripomnili, da je bilo v 25 letih kar 15 poskusov za spremembo zakona o zbornici. / Foto: Cveto Zaplotnik

Manjši lastniki nič več obvezni člani?

Državni zbor bo na seji, ki se je začela danes, odločil o spremembah zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, s katerimi naj bi ukinili obvezno članstvo za pravne osebe in zvišali vstopni prag za fizične osebe.

Kranj – Poslanca koalicijskih strank Robert Janev (Gibanje Svoboda) in Jonas Žnidaršič (SD) sta marca letos vložila v državni zbor predlog za spremembe zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), s katerimi naj bi odpravili obvezno članstvo v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Predlog zakona je kasneje na predlog poslanske skupine Gibanje Svoboda doživel pomembno spremembo. Poslanci so pri drugi obravnavi zakona podprli njena dopolnila, ki ukinjajo obvezno članstvo za kmetijske zadruge, kmetijska podjetja in druge pravne osebe, za kmete in druge fizične osebe pa ga ohranjajo, a zvišujejo vstopni prag s 167 na 220 evrov katastrskega dohodka. Dopolnila zakona prinašajo tudi spremembe pri odmeri zborničnega prispevka. Najnižji prispevek za fizične osebe naj bi se zvišal z 8,35 na 10 evrov, pravne osebe kot prostovoljne članice pa bi plačevale prispevek v višini 250 evrov.

Po podatkih zbornice je bilo julija letos za plačilo zborničnega prispevka za lani zavezanih 109.231 lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč in drugih fizičnih oseb. S predlaganim zvišanjem vstopnega praga na 220 evrov katastrskega dohodka (KD), od leta 2026 dalje pa zaradi predpisane valorizacije KD na 250 evrov, bi iz obveznega članstva izpadli najmanjši lastniki zemljišč, ki se s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo ne ukvarjajo poklicno oziroma niso eksistencialno odvisni od nje. Število obveznih članov bi se s tem zmanjšalo za približno 18 tisoč, odmerjeni letni zbornični prispevek pa bi bil zaradi tega manjši za približno 156 tisoč evrov.

Če bo državni zbor uzakonil prostovoljno članstvo za pravne osebe, bodo imele do konca oktobra čas, da se izrečejo, ali želijo ostati v zbornici kot prostovoljne članice. Po zadnjih podatkih je v zbornico včlanjenih 1630 pravnih oseb, ki so lani plačale za leto 2023 skupno 264.943 evrov zborničnega prispevka. Za lani jim ga bodo v zbornici odmerili letos jeseni.

V zbornici se ne strinjajo z ukinitvijo obveznega članstva pravnih oseb, saj menijo, da zgolj organizacijsko-pravna oblika ne more biti razlog za razlikovanje pri članstvu. V primeru, da bo predlagani zakon sprejet, bodo poslovanje prilagodili uzakonjenim spremembam.

»Interesi pravnih oseb so zapostavljeni«

Že pred časom je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij poslala poslanskim skupinam državnega zbora predlog, da v zakonodajni postopek vložijo predlog za spremembo zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), s katero bi za pravne osebe ukinili obvezno članstvo v zbornici in ga nadomestili s prostovoljnim. Za ukinitev obveznega članstva so v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij navedli več razlogov, pri tem so poudarili predvsem neenakomerno zastopanje in predstavljanje interesov različnih skupin članov KGZS. »Praksa kaže, da se KGZS pri svojem delovanju osredotoča predvsem na problematiko fizičnih oseb, medtem ko so interesi pravnih oseb zapostavljeni; včasih prihaja tudi do nasprotja interesov,« so zapisali in dodali, da so gospodarski subjekti na področju kmetijstva in gozdarstva pogosto hkrati tudi prostovoljni člani drugih interesnih zbornic, ki v bistveno večji meri zastopajo njihove interese.

Petnajst poskusov za spremembo zakona

Zakon o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije je bil sprejet leta 1999, odtlej do danes pa je bilo kar petnajst poskusov, da bi ga spremenili. Dvanajst predlogov za spremembo je bilo obravnavanih v državnem zboru, od tega sta bila sprejeta le oba vladna predloga (leta 2004 in 2008) in predlog koalicijskih poslancev (leta 2023). Večjo spremembo je zakon doživel leta 2008, takrat se je na podlagi zakona število obveznih članov zmanjšalo kar za šestdeset tisoč. »S tem so ugodili tako težnjam politike kot članov, da se članstvo približa tistim, ki se dejansko ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo,« so spremembo komentirali v zbornici.