Med najboljšimi tudi Gorenjci

Brdo pri Kranju – Letos se je za najvišja priznanja v nagrajevanju inovacij potegovalo 47 produktov in rešitev. Izbor kandidatov so opravile regijske gospodarske zbornice, ki so prejele 230 inovacijskih predlogov – rezultate dela razvojnih ekip v podjetjih in organizacijah, raziskovalnih institucij, posameznikov ..., skupno več kot tisoč tristo inovatorjev. Kot so pojasnili na Gospodarski zbornici Slovenije, so bile prijavljene inovacije zelo raznolike, sicer v večji meri produktne, a vendar tudi odlične procesne, trženjske in družbene.

Sij Acroni je drugo leto zapored prejel zlato priznanje na nacionalni ravni, tokrat za »jeklo prihodnosti«, ki so ga skupaj z nemškim kupcem namensko razvili za novo generacijo vodikovih gorilnih celic SOFC, kjer se uporablja kot aplikacija. Gre za edinstven razvoj nerjavnega feritnega jekla in procesa po postopku pretaljevanja odpadnega železa in kontinuirnega litja, jeklo je tako sposobno prenesti visoke temperature v časovno zelo dolgem obdobju in obenem ohraniti vse svoje prvotne karakteristike, so pojasnili inovacijo, ki po besedah vodje raziskav in razvoja Stanislava Jaklja dokazuje dobro delo in povezanost razvojnega oddelka s proizvodnjo.

Zlato priznanje je gospodarska zbornica podelila tudi mengeškemu Novartisu, prav tako drugič zapored, in sicer za inovativno tehnologijo, ki omogoča iskanje in odstranjevanje kritičnih proteinskih neči­stot v bioloških zdravilih, kar prispeva k večji varnosti in učinkovitosti teh zdravil, skrajšuje njihov razvoj in s tem pot do pacientov.

»Na poti do novih odkritij se povezujemo z domačimi in tujimi znanstvenoraziskovalnimi institucijami, dolgoletno uspešno sodelovanje pa prinaša številne inovacije, ki jih občutijo tudi bolniki,« je povedala direktorica Razvoja bioloških zdravil Mengeš Špela Jalen. Nagrajeno tehnologijo so razvili v sodelovanju z Novartisovimi strokovnjaki iz Avstrije in Švice ter raziskovalci iz slovenskih izobraževalno-raziskovalnih institucij.

Ocenjevalna komisija Regionalne zbornice Gorenjska je v krog za priznanja na nacionalni ravni poleg Acronijeve inovacije uvrstila še inovativne rešitve podjetij Alples, Domel in Iskraemeco. Kuhinji AROMA z digitalno podporo načrtovanja, uporabo naravnih materialov, prečiščeno obliko ... je Gospodarska zbornica Slovenije namenila bronasto priznanje, Domelov razvoj elektronsko komutiranih motorjev družine ZKG, ki s svojo energetsko učinkovitostjo predstavlja nov trend na področju prezračevalnih naprav, ter pametni števci IE.X in modularna platforma eIoT, inovacija kranjskega podjetja, ki ponuja večnamenski pristop k pametnemu merjenju in upravljanju energije, pa sta prejela srebrno priznanje, prav tako tudi domžalski Helios TBLUS, v katerem so ustvarili premaze za kmetijsko in gradbeno mehanizacijo iz biološko obnovljivih virov.

S sloganom Izbrali smo trajnost

Podelitev priznanj najboljšim inovacijam je potekala v okviru Dneva inovativnosti, ki je v letošnjih pogovorih o inoviranju in slovesnem sklepnem dejanju poudaril pomen trajnosti. »V svetu, kjer se soočamo z okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi izzivi, postaja trajnost, se pravi razvoj z mislijo na prihodnje rodove, temelj našega delovanja. In prav inovacije igrajo osrednjo vlogo pri iskanju trajnostnih rešitev,« meni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. »Inovacije pomagajo reševati ključne izzive, kot sta prehod v krožno gospodarstvo in zmanjšanje okoljskega odtisa.« Brez inovacij ni napredka, brez njih ni trajnostne preobrazbe, je dejal. Odlični inovatorji so po njegovih besedah tisti, ki se ne bojijo preseči mej mogočega, tvegati in neuspehe spremeniti v priložnosti za rast; ne iščejo zgolj novih rešitev, ampak to počnejo s pogledom v prihodnost, z mislijo na boljše in bolj trajnostne rešitve za prihodnje generacije.

Slovenija kljub relativno visokim vložkom v raziskave in razvoj še vedno sodi le med zmerne inovatorke, je povedala generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal. Kot možne razloge za to je naštela: previsoko obdavčitev dela, predvsem strokovnjakov, ki zaradi tega raje odhajajo v druge države, kjer je davčno okolje ugodnejše, birokratske ovire, ki podjetjem otežujejo prijave davčnih olajšav za inovacije, nestabilno in nestimulativno davčno okolje, ki odvrača tuje investicije, razen v primerih, ko država vstopi neposredno s subvencijami, ter primanjkljaj kadra na področju digitalizacije, ki je tesno povezano z inovacijami.