Mleko že postaja iskano »blago«

Rodica – Člani Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji so se prejšnjo soboto zbrali na Rodici na občnem zboru. Zbora so se udeležili številni gostje, med njimi tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek, ki se je zahvalil kmetom za to, da pridelujejo hrano. Kot je dejal, se v zbornici zavzemajo za zmanjšanje administriranja na kmetijah, a zadnje zahteve Evropske unije in slovenske države kažejo na uvajanje novih birokratskih zahtev. V zbornici jih tudi moti, da v šolskih učbenikih kmetijstvo prikazujejo (le) kot onesnaževalca okolja. Kar zadeva opuščanje reje živali v kletkah, je stališče zbornice nedvoumno: Slovenija naj glede tega ne prehiteva Evropske unije, saj bo sicer postala nekonkurenčna. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja (GPZ) je dejal, da se problemi evropske živinoreje odražajo tudi na trgu, kjer so v zadnjem času mleko, teleta in klavna živina postali iskano »blago«. Evropa se po njegovem mnenju že sooča s pomanjkanjem hrane ali se bo soočila v kratkem, deloma zaradi vedno novih administrativnih zahtev, deloma pa tudi zaradi majhnega zanimanja mladih za kmetovanje. Tomo Wankmüller, predsednik upravnega odbora Veterinarske zbornice Slovenije, je dejal, da zahteve biovarnosti niso norčevanje iz kmetov, ampak ukrep, ki nepooblaščenim preprečuje vstop v hleve in do živali. »Ko se pojavi kužna bolezen, je kot vojno stanje, takrat ni diskusije, takrat veljajo ukrepi,« je dejal.

Na občnem zboru so že po tradiciji podelili priznanja rejcem za posebne rejske dosežke in priznanja rejcem dvajsetih krav, ki so lani presegle življenjsko mlečnost sto tisoč kilogramov mleka. V strokovnem delu so rejcem predstavili pametno ovratnico za zaznavanje pojatev MooHero, Danilo Potokar, strokovni vodja za živinorejo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), pa je seznanil rejce z letošnjim izvajanjem strokovnih nalog na področju kontrole in selekcije. Kot je dejal, bi v Sloveniji morali doseči dogovor s kmeti o prenehanju izvajanja klasične metode selekcije in o postopnem prehodu na izvajanje genomske selekcije.