Mnogi brez načrta nasledstva

Ljubljana – Analiza lastniških struktur v slovenskem gospodarstvu in potenciala za spodbujanja družbeno odgovornega lastništva, ki jo je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, je pokazala, da je dobra polovica lastnikov podjetij (51,5 odstotka) starejša od 56 let; skoraj petina med njimi (19,2 odstotka) jih je presegla 65 let, a glede na pridobljene podatke več kot dve tretjini podjetij v njihovi lasti (67,1 odstotka) nimata načrtov za prenos lastništva. »V Sloveniji, kjer prevladujejo družinska podjetja (po raziskavi je takšnih približno 76 odstotkov podjetij), to predstavlja resno tveganje za stabilnost gospodarstva. Po podatkih agencije Spirit Slovenija pa je samo devet odstotkov potomcev zainteresiranih za prevzem podjetja, čeprav je družinsko nasledstvo še vedno najbolj zaželena oblika prenosa,« so ob rezultatih analize zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so skupaj z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS zagotovili njeno financiranje.

V raziskavi je družinsko nasledstvo prejelo povprečno oceno 3,9; posebno visoko so ga na lestvici od 1 do 5 postavili v podjetjih, kjer so lastniki starejši od 65 let. Druga najbolje ocenjena možnost umika iz lastniške strukture je prodaja konkurenčnemu podjetju – s povprečno oceno 3,2 in največjo naklonjenostjo v podjetjih, kjer so lastniki stari od 36 do 45 let. Sledi odkup s strani zaposlenih, ki je prejel povprečno oceno 2,7. Nekoliko višjo oceno primernosti (2,9) so temu modelu prenosa lastništva namenili v podjetjih z mlajšimi lastniki. Na nižja mesta so se z ocenami od 2,5 do 1,5 uvrstili prodaja finančnemu investitorju, menedžerski odkup, brezplačni prenos lastništva na zaposlene, likvidacija podjetja in izdaja delnic na borzi.

Ugotovitve raziskave po navedbah izvajalcev kažejo, da so možnosti reševanja problema nasledstva v Sloveniji relativno nepoznane in da primanjkuje sistemsko podprtih orodij, ki bi ponudila družbeno odgovorno alternativo za družinsko nasledstvo, ki je sicer najbolje ocenjen model, vendar predstavlja rešitev le za določeno število podjetij. Ob tem so kot enega glavnih izzivov poudarili tudi neskladje med pričakovanji, da bo mlada generacija prevzela družinsko podjetje, in realnimi možnostmi za to. »To povečuje tveganje za nepretehtane odločitve.« Za uspešnejše spoprijemanje z valom lastniških prenosov, ki se obeta v prihodnjih letih, priporočajo izobraževanje in ozaveščanje, prilagoditev dobrih praks iz tujine ter ohranjanje oblik lastništva, ki dokazujejo družbeno odgovornost.

Na ministrstvu so ugotovitve pospremili z mnenjem, da zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki naj bi ga državni zbor obravnaval v kratkem, predstavlja pomemben korak k razvoju alternativnih oblik lastništva.