Moč trajnostnih zgodb v turizmu

O trajnostnem turizmu so na okrogli mizi spregovorili (z leve): Katja Šturm, Meta Pavlin Avdić, Katarina Adam in Klemen Malovrh. / Foto: Mateja Rant

Moč trajnostnih zgodb v turizmu

Na okrogli mizi, ki so jo v Dvorcu Visoko pripravili v okviru Zelenega dneva slovenskega turizma, so se posvetili vprašanju, kako zelene zgodbe pripovedovati iskreno, razumljivo in prepričljivo. Slovenska turistična organizacija je ob tej priložnosti podelila petdeset znakov Slovenia Green.

Visoko – Zeleni dan slovenskega turizma je tudi letos ponudil priložnost, da se predstavniki države, destinacij, ponudnikov in stroke srečajo, si izrazijo podporo in izmenjajo dobre prakse. »Pogosto namreč ugotovimo, da se vsi srečujemo s podobnimi izzivi,« je pojasnila Marina Ferfolja iz Slovenske turistične organizacije (STO). Letos so osrednjo pozornost namenili moči trajnostnih zgodb. Osrednji del dogodka pa je predstavljala podelitev znakov Slovenia Green v okviru zelene sheme slovenskega turizma. Letos je svoje znake obnovilo 22 destinacij, med njimi pet s platinastim, deset z zlatim, šest s srebrnim in eden z bronastim znakom Slovenia Green.​ Dodatno se je družini Slovenia Green pridružilo 28 novih ponudnikov. Kot so navedli pri STO, zelena shema slovenskega turizma tako povezuje že 53 destinacij in več kot 230 turističnih ponudnikov.

Ponujajo trajnostno izkušnjo

Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj je ob tej priložnosti poudarila, da Slovenija trajnost v turizmu sistematično gradi že več kot desetletje, zelena shema slovenskega turizma pa je pri tem eden ključnih razvojnih instrumentov. »Današnjih petdeset podeljenih znakov Slovenia Green potrjuje, da trajnost pri nas ni le zaveza, temveč konkretna praksa.«

Tudi Marina Ferfolja je poudarila, da trajnost ne sme biti predstavljena zgolj kot dodatna stvar v turizmu, ampak mora biti v središču turistične ponudbe. »Trajnostna izkušnja je tisto, kar ponujamo. Ciljamo na gosta, ki si želi kakovosti, avtentičnosti. Ne želimo množičnega turizma, ampak turizem z dodano vrednostjo,« je poudarila. Ugotavlja, da je slovenska shema trajnostnega turizma s certificiranjem ponudnikov še vedno mednarodno primerljiva in prepoznana. »So pa v tem času številne destinacije razvile svoje različice po slovenskem vzoru in smo morda nekoliko zamudili trenutek, ko bi morali trajnost še bolje komunicirati – ne le na nacionalni ravni, ampak tudi skozi ponudnike – in vse skupaj združiti v močnejšo zgodbo.«

Letos je svoje znake obnovilo 22 destinacij, med njimi pet s platinastim, deset z zlatim, šest s srebrnim in eden z bronastim znakom Slovenia Green.​ Dodatno se je družini Slovenia Green pridružilo 28 novih ponudnikov. Kot so navedli pri STO, zelena shema slovenskega turizma tako povezuje že 53 destinacij in več kot 230 turističnih ponudnikov.

Povej zeleno, povej iskreno

Trajnostna prizadevanja morajo biti po besedah Maje Pak Olaj podprta z merljivimi rezultati, verodostojnimi dejanji in iskreno komunikacijo. To je bila tudi tema okrogle mize z naslovom Povej zeleno, povej iskreno, ki so jo pripravili v okviru Zelenega dneva slovenskega turizma.

Direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh je poudaril, da trajnost v Kranju živijo tudi v praksi. Kranj se je Zeleni shemi slovenskega turizma pridružil leta 2020, danes pa imajo največjo zeleno ekipo v Sloveniji s 23 člani. Konec oktobra bo mesto gostilo tudi mednarodno konferenco Green Destinations (Zelene destinacije).

Meta Pavlin Avdić, strateška direktorica v agenciji prvi.prvi., je opozorila, da je trajnost predolgo veljala predvsem za marketinško priložnost. Po njenih besedah bi moral biti poudarek na avtentičnih zgodbah, kreativnih pristopih. »Pri vsem, kar delamo, moramo biti trajnostni.«

Katja Šturm iz podjetja Jezeršek gostinstvo je poudarila, da pri njih trajnost ni marketinški projekt, ampak je vpeta v način delovanja podjetja. Veliko pozornosti namenjajo zmanjševanju količine odpadne hrane, pri čemer si pomagajo z umetno inteligenco, pametnimi tehtnicami in izobraževanjem zaposlenih. Trajnostnih projektov, je še dodala, pa ne more biti brez sodelovanja z lokalno skupnostjo.

Direktorica Term Snovik Katarina Adam je poudarila, da se trajnost začne že pri posamezniku. »Pri nas vsak zaposleni podpiše trajnostno zavezo. Za nas je to postalo način življenja in to filozofijo predajamo tudi gostom.« Dodala je še, da v novo poglavje na tem področju stopajo z Natur hotelom Snovik, ki je zgrajen iz lesa, energetsko učinkovit in tesno povezan z lokalnim okoljem. Vsi sogovorniki so na koncu kot ključno sporočilo poudarili, da morajo obiskovalci trajnost začutiti skozi izkušnjo, pristne zgodbe in vsakodnevna dejanja ljudi, ki turizem soustvarjajo.