Na vladi prvi davčni paket

Ljubljana – Predlogi davčnih sprememb posegajo v šest zakonov: o dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb, davčnem potrjevanju računov, davčnem postopku, davku na dodano vrednost in o množičnem vrednotenju nepremičnin. Po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki zeleno luč vlade pričakuje danes, so ciljno naravnani. »Z njimi se posvečamo pomembnim razvojnim izzivom, ki jih je smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi davčnimi ukrepi, predvsem zato, da bi povečali produktivnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter odpravili nekatere pomanjkljivosti obstoječega davčnega sistema,« je povedal po obravnavi ukrepov na sredini seji. Poudaril je ugodnejšo davčno obravnavo za visokokvalificirane kadre, mlajše od 40 let, ki so odšli v tujino in bi se po dveh letih vrnili, ter tuje ključne razvojne kadre, ki bi se zaposlili v Sloveniji, kar naj bi prispevalo k dvigu dodane vrednosti v delu gospodarstva, ki ima potencialno visoko dodano vrednost. »Drugi pomemben razvojni ukrep so davčne spodbude za nagrajevanje v inovativnih zagonskih, torej t. i. start up podjetjih. Ta ukrep zagotavlja, da se posamezniki, kadri s posebnimi znanji in kvalifikacijami, razbremenijo določenega dela tveganj, zlasti v primerih, ko podjetju ne uspe. Dodatno se posveča tudi dejstvu, da se ta podjetja v začetnih fazah poslovanja soočajo z likvidnostnimi težavami. Z ukrepom zamikamo trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja na kasnejši datum, na primer na trenutek odsvojitve pridobljenega deleža ali prenehanja delovnega razmerja,« je pojasnil minister. Omenil je tudi spremembo pri nagrajevanju z delnicami, predlagano z namenom znižanja stroškov delodajalcev in povečanja privlačnosti nagrajevanja delavcev z delnicami in deleži. Ukrep predvideva, da davke in prispevke za izplačilo teh nagrad plača delojemalec, pri čemer bi omogočili tudi odlog ali obročno plačilo obveznosti v dveh letih.

Spremembe v sistemu normirancev

V javnosti so bile po predstavitvi osnutkov davčnih sprememb – javna obravnava je potekala v začetku poletja – precej pozornosti in pripomb deležne novosti pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov. »Sistem normirancev je bil vzpostavljen z namenom, da se tisti, ki se odločijo za samostojno podjetniško pot, v začetnem obdobju ne ukvarjajo še z administrativnimi obveznostmi, ampak jim država to olajša s sistemom normiranih stroškov poenostavljenega knjigovodstva. Vsi vemo, da je ta sistem v zadnjih letih postal predvsem sredstvo davčne optimizacije in z našim ukrepom nikakor ne onemogočamo podjetništva, znižujemo pa mejo, do katere bo nekdo še lahko uporabil sistem normiranstva,« se je minister Boštjančič odzval na kritike.

Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance oziroma samostojne podjetnike, ki so kot samozaposleni zavarovani za polni delovni čas vsaj devet mesecev, se znižuje s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov. »Vendar pa bo mogoče izkoristiti odhodke v višini 80 odstotkov normiranih prihodkov. Do zdaj je bila ta ugodnost priznana zgolj do 50.000 evrov.« Za popoldanske samostojne podjetnike je predlagano znižanje prihodkovnega praga za priznavanje normiranih odhodkov s 50.000 na 30.000 evrov. V izstop iz sistema bi normirance vodilo povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 oziroma 45.000 evrov, odvisno od izpolnjevanja pogoja vključenosti v zavarovanje v zadnjih dveh zaporednih letih. Ob tem je minister poudaril, da so zaradi pomislekov o možnostih, da se podjetniki prilagodijo spremembam, v zadnjem trenutku predvideli prehodno obdobje. »Tudi tisti podjetniki, naj bodo to popoldanski samostojni podjetniki ali pa polni normiranci, ki bodo letos dosegli prihodke na zgornji meji ali blizu zgornje meje, ki je danes drugačna, kot bo od leta 2025 naprej, bodo imeli naslednje leto enako omejitev kot vsi drugi. V tem času torej ne bo tega povprečenja dveh let. Povedano po domače, v naslednjem letu bodo imeli vsi polni normiranci zgornjo mejo prihodkov 60.000 evrov in vsi 'popoldanci', ne glede na prihodke v letošnjem letu, 30.000 evrov. Nihče ne bo avtomatsko izpadel iz sistema,« je dejal.

Še drugi ukrepi

Prvi paket davčnih sprememb med drugim vključuje tudi ponovno izločitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz obdavčitve, zvišanje DDV na sladkane in energijske pijače z 9,5 odstotka na 22 odstotkov, sedemodstotni dvig trošarine na pivo in žgane pijače, poročanje podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov ...

Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da so predlagani ukrepi nesistemski in premalo premišljeni, v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa so ocenili, da bodo napovedane obremenitve poslabšale gospodarsko sliko.