Nagrajenci za najboljše seno: od leve – Luka Krek (prva nagrada), Karl Čadej (druga) in Ivan Zupančič (tretja) /Foto: Martin Jezeršek / Foto: Martin Jezeršek

Nagrajenci za najboljše seno: (od leve) Luka Krek (prva nagrada), Karl Čadej (druga) in Ivan Zupančič (tretja) / Foto: Martin Jezeršek

Najboljše je Krekovo seno

V Zavodu seneno meso in mleko so na senenem festivalu v Šempetru v Savinjski dolini na podlagi analiz Kmetijskega inštituta Slovenije za najboljše seno razglasili seno s Krekove kmetije v Selcih.
V Sloveniji se s prirejo senenega mleka in mesa ukvarja 853 kmetijskih gospodarstev.

Kranj – Zavod seneno meso in mleko je zadnjo januarsko soboto pripravil v prostorih podjetja SIP v Šempetru v Savinjski dolini drugi seneni festival. V strokovnem delu festivala so udeleženci prisluhnili predavanjema o trženju senenih izdelkov in o tem, kaj lahko kmetije same naredijo za učinkovitejši krmni obrok krav in bikov. Predstavili so jim tudi dobre prakse trženja mesa na senenih kmetijah, med drugim tudi eko učno kmetijo Kršinar s Topola pri Medvodah. Na okrogli mizi z naslovom Seneno meso – nov tržni potencial je sodeloval tudi Luka Jezeršek iz Jezeršek gostinstva, ki je poudaril, da mu je kakovost živila pomembnejša kot njegova cena in da je pomembno tudi izobraževanje o pravilni pripravi kakovostnih izdelkov. Seneni festival so sklenili z razglasitvijo kmetij z najbolj kakovostnim senom, na podlagi analiz Kmetijskega inštituta Slovenije je prvo nagrado prejel Luka Krek iz Selc. Udeležence festivala so pogostili s senenim golažem, ki so ga pripravili v hiši Jezeršek gostinstvo, okušali pa so lahko tudi seneni sladoled in karpačo.

Država v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 spodbuja prirejo senenega mleka in (ali) mesa s finančno podporo v znesku 126,11 evra na hektar.

Po podatkih iz zbirnih vlog se v Sloveniji s prirejo senenega mleka in mesa ukvarja 853 kmetij, ki razpolagajo s skupno 16.783 hektarjev kmetijskih zemljišč. S podatkom, koliko teh kmetij je na Gorenjskem, v Zavodu seneno meso in mleko ne razpolagajo, navajajo pa podatek, da je v zavod vključenih deset gorenjskih kmetij. Kmetije, ki se odločajo za prirejo senenega mleka in mesa, morajo izpolnjevati zahteve iz sheme kakovosti zajamčena tradicionalna posebnost seneno meso oziroma seneno mleko in za to pridobiti certifikat pri pooblaščenem certifikacijskem organu. Glavne zahteve so prepoved krmljenja s travno in koruzno silažo ter z gensko spremenjeno krmo in krmili, količinska omejitev krmljenja z močno krmo, pri prireji senenega mesa delež suhe snovi iz voluminozne krme na letni ravni najmanj 70 odstotkov in pri prireji senenega mleka najmanj 75 odstotkov, pri prireji senenega mesa najmanj 120 dni paše za vse živali … Kot poudarjajo v zavodu, seneno mleko in meso vsebujeta v primerjavi s konvencionalnim več zdravju koristnih omega-3-maščobnih kislin in manj nasičenih maščob ter tudi več vitaminov in mineralov.