Nasprotujejo agrofotovoltaiki

Šenčur – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dalo v javno obravnavo sveženj sedmih zakonov s področja kmetijstva, in sicer štiri nove zakone – o kmetijstvu, o hrani, o varni hrani in krmi ter o zdravju živali – ter spremembe treh zakonov: o kmetijskih zemljiščih, o gozdovih in o zaščiti živali. V javno obravnavo se je vključila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki je »v živo« ali po spletu organizirala obravnave zakonov. Ena takšnih obravnav je bila prejšnji torek v domu krajanov v Šenčurju. Kot je povedal predsednik zbornice dr. Jože Podgoršek, na tak način zbirajo pripombe in predloge članov zbornice, hkrati se usklajujejo tudi z drugimi nevladnimi kmetijskimi organizacijami. Končno stališče do svežnja zakonov bodo sprejeli na seji sveta zbornice, ki bo predvidoma 5. marca.

V katero kategorijo kmetij sodijo »kavč kmetje«

Predstavniki kmetijskega ministrstva so na obravnavi v Šenčurju kmetom in drugim udeležencem predstavili predloge novih in spremenjenih zakonov. Kot je povedala Simona Vrevc z ministrstva, je pri zakonu o kmetijstvu glavna sprememba nova kategorizacija kmetijskih gospodarstev, ki bo ministrstvu omogočila, da bo glede na ekonomsko velikost kmetij lahko bolj ciljno in razvojno usmerjalo ukrepe kmetijske politike. Kmetije naj bi na podlagi standardnega prihodka razvrstii v štiri kategorije: samooskrbne, majhne, razvojne in tržne. V razpravi je Ana Demšar Benedičič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Kranj predlagala, da bi pri izračunu standardnega prihodka upoštevali še nekatere druge kazalnike – dopolnilne dejavnosti, gozd, število glav velike živine ... Za upoštevanje dopolnilnih dejavnosti pri izračunu standardnega prihodka se je zavzela tudi Polona Virnik Karničar, ki se na Šenkovi kmetiji na Jezerskem ukvarja s turizmom. Predlog za novo kategorizacijo kmetij je izzval tudi vprašanja, v katero kategorijo sodijo »kavč kmetje« – kmetje, ki zemlje ne obdelujejo, a uveljavljajo subvencije. Robert Golc iz KGZ Kranj je prepričan, da bi z zaostritvijo uredbe o neposrednih plačilih problem lahko hitro rešili, ne da bi bilo treba na kmetijah popisati objekte in kmetijske mehanizacije. V razpravi je bilo slišati tudi predlog, da bi »kavč kmete« lahko prepoznali na podlagi preverbe o izpitih za uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Slovenija naj ne prehiteva Evropske unije

Zakon o zaščiti živali predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah do konca leta 2028, uvedbo obveznega čipiranja mačk in spremembe pri financiranju in delovanju zavetišč za zapuščene živali. Največ razprave je izzval predlog za ukinitev reje v kletkah. Kmet Janez Kert iz Kranja se je zavzel za ohranitev reje v kletkah, češ da je to reja, ki zagotavlja najbolj čista jajca. Kmet Silvo Vidmar iz Šenčurja je opozarjal na paradoks – domačo rejo kokoši nesnic v kletkah naj bi opustili, hkrati pa bi uvažali jajca od kokoši iz baterijske reje. Kmet Metod Jagodic z Možjance je predlagal: če se prepoveduje reja v kletkah, naj se prepove tudi prodaja jajc iz baterijske reje. Dr. Jože Podgoršek je ob tem opozarjal, da naj Slovenija glede prepovedi baterijske reje počaka na odločitev Evropske unije, saj bo sicer s »prehitevanjem« postavila slovenske kmete v neenakopraven položaj. Vida Znoj, generalna direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je zavrnila trditev, da baterijska reja zagotavlja najbolj varna jajca. »Ob tem, ko v Sloveniji samo še 15 odstotkov jajc izvira od kokoši v kletkah, bi lahko sklepali, da je preostalih 85 odstotkov jajc iz reje, ki daje nezdrava, zdravju tvegana jajca.«

Agrofotovoltaiko črtajmo iz zakona

S predlaganimi spremembami zakona o kmetijskih zemljiščih naj bi kmetijsko ministrstvo zaščitilo najboljša kmetijska zemljišča, zvišalo odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna in uredilo agrofotovoltaiko, to je kombinirano rabo kmetijskih zemljišč za kmetijsko pridelavo in za proizvodnjo električne energije iz sončnih panelov. Po predlaganem zakonu bo dovoljeno postavljati sončne elektrarne na trajnem travniku z boniteto kmetijskega zemljišča do vključno 35 točk ter na kmetijskem zemljišču v zaraščanju ne glede na boniteto. Če se bo pojavil interes po postavitvi agrofotovoltaike tudi na njivah in trajnih nasadih, bodo pred postavitvijo izvedli več pilotnih projektov, s katerimi bodo preverili vpliv postavitve elektrarn na kmetijsko pridelavo. »Agrofotovoltaiko črtajmo iz zakona, z njo bomo le oslabili samooskrbo,« je menil kmet Igor Kuralt iz Žabnice, preddvorski župan Rok Roblek pa je dodal, da je agrofotovoltaika edino smiselna na trajnih nasadih, kjer lahko preprečuje premočno osončenost in ščiti plodove pred udarom toče.

Odškodnine le za urejanje kmetijskih zemljišč

V razpravi o predlaganih zakonih je bilo slišati še druga različna mnenja in predloge. Kmet Krištof Kastelic s Prebačevega je menil, da odškodnin od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna ne bi smeli namenjati tudi skladu kmetijskih zemljišč in gozdov za nakupe zemljišč, ampak le za urejanje novih kmetijskih zemljišč. Stanko Cvenkel iz Ljubnega je spraševal, ali zakon predvideva uvedbo masnih bilanc, na podlagi katerih bi lahko preprečili, da bi bilo na trgu trikrat več mesa slovenskega porekla, kot ga v Sloveniji sploh pridelamo. Kmet Janez Režek Muri s Savice se je spraševal, kako naj kmetje na vse bolj obljudenih planinah zagotavljajo biovarnost. Kmet Pavel Drešar iz Mavčič je predlagal, da bi kmetom omogočili, da bi obrobne gozdne površine lahko spremenili v kmetijske. Janez Kert je predlagal, da bi letala za gašenje iz zraka Air Tractor uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov. Janez Peter Bohinc iz Zaloga pri Cerkljah se je zavzel za izločitev občine in sklada z liste prednostnih upravičencev za nakup kmetijskih zem­ljišč.