Ne le varčevanje, pomembno tudi vlaganje prihrankov

Kamničan Jure Ugovšek je novinar Časnika Finance z dvema desetletjema izkušenj in urednik revije Moje finance, vsako leto pa sestavlja tudi lestvico najbogatejših Slovencev revije Finance Manager. Pred časom je skupaj z novinarskim kolegom Jurijem Šimcem prevedel knjigo Vlagaj, samo vlagaj (Just keep buying) Nicka Maggiullija.

Preden začnemo vlagati, moramo nujno kaj privarčevati, pri čemer pa smo Gorenjci pregovorno dobri. Kaj zamujamo s tem, ko prihrankov ne vlagamo?

Povprečno slovensko gospodinjstvo ima okoli tri tisoč evrov skupnih prihodkov in jih privarčuje približno 15 odstotkov, kar pomeni 450 evrov mesečno. Kaj bi se zgodilo, če ena družina ta denar zgolj hrani na računu, druga pa mesečno vlaga v delniške trge, ki v povprečju prinašajo osemodstotni letni donos? Medtem ko bi prva slej ko prej privarčevana sredstva porabila, morda za boljši avto ali kaj drugega, kar bistveno ne bi dvignilo življenjskega standarda, bi druga sčasoma na lastni koži občutila delovanje obrestno obrestnega računa in bi po 20 letih lahko razpolagala s premoženjem, vrednim okoli 250 tisoč evrov. Če se ne odločimo za vlaganje, se odrekamo takšnim donosom, medtem ko naši prihranki zaradi inflacije celo izgubljajo vrednost.

Zakaj je torej pri nas še vedno relativno malo ljudi, ki svoje prihranke vlagajo?

Poleg tega, da nimamo tradicije vlaganja, saj starejše generacije niti niso imele te možnosti, pa ima marsikdo v Sloveniji bolečo izkušnjo iz preteklosti, ko so mnogi vlagali v slabo razpršene delniške naložbe, zaradi česar so se jim delniški trgi zamerili do te mere, da danes želijo pred tem obvarovati tudi svoje otroke.

Miselnost pa se v zadnjih letih spreminja. Zadnjič sem slišal za raziskavo, ki ugotavlja, da v odnosu do vlaganja obstaja ločnica med mlajšimi in starejšimi od 35 let. Mlajši so finančno bolj pismeni oziroma dovzetni za takšne naložbe, medtem ko so v generaciji starejših le redki. Predvsem med mladimi je odnos do vlaganja drugačen in tudi ob predstavitvah knjige opažava, da je med občinstvom veliko mladih.

Kje naj torej začnem, če se odločim, da del svojih prihrankov vložim na kapitalske trge?

Ključno je, da gradiš globalno razpršen portfelj. Težava namreč nastane, ko narediš to, kar se je v Sloveniji dogajalo med letoma 2005 in 2007, ko so ljudje kupovali balkanske ali slovenske sklade ali vlagali v tri slovenske delnice. Ko poči balon na enem majhnem trgu, so posledice za portfelj velike. Tisti, ki so vlagali v globalno razpršene sklade, so izgubo pokrili v treh, v Sloveniji pa šele po 10 ali 15 letih.

Vsaj v začetku se torej velja odločiti za eno od dveh najbolj običajnih možnosti: vlaganje v aktivno upravljane vzajemne sklade ali t. i. ETF sklade, ki zgolj pasivno sledijo borznim indeksom. Pri nas je kar nekaj družb za upravljanje vzajemnih skladov, kjer odpreš varčevalni načrt in začneš z vplačili. Upravljavski stroški so sicer nekoliko višji kot pri ETF, a tukaj se mi zdi dobra primerjava s polaganjem ploščic: če jih ne znaš položiti sam, boš najel mojstra in plačal za njegovo znanje in delo. Podobno je tudi v tem primeru, le da se je vsaj po mojem mnenju lažje naučiti nekaj finančne teorije in lahko kasneje portfelju dodaš tudi ETF in druge vrste naložb. Izbiranje posamičnih delnic je lahko zelo zabavno in razburljivo, ko enkrat spoznaš finančne trge. Vendar je po navadi to igra, ki se jo gredo le največji finančni strokovnjaki.

Kam v portfelj spadajo kriptovalute?

Spadam med tiste, ki nismo imeli dovolj domišljije in v kriptu nismo videli dodane vrednosti. Pri delnici Krke na primer lahko vidiš, da za njo stoji uspešno podjetje, ki vsako leto izplača dividende in ustvarja stabilne prihodke in dobičke. Pri kriptovalutah tega ni, tako da je vrednost težko prepoznati. Vlagatelj tudi v danem trenutku težko ve, ali so kriptovalute vrednotene visoko ali nizko, medtem ko se z nekaj finančnega znanja pri delnicah da priti do takšnih sklepov.

Država je pred kratkim uvedla individualne naložbene račune (INR). Komu so namenjeni?

Zdi se, da te račune trenutno odpirajo predvsem tisti, ki so finančno že precej dejavni. Zagotovo pa je to dobrodošla novost predvsem zaradi ugodne davčne obravnave, saj prodaje niso obdavčene, dokler jih držimo na računu, izplačilo pa je po 15 letih oproščeno plačila davka. Tudi v tem primeru pa velja, da je treba naložbe razpršiti. Kdor se bo držal tega in vlagal dolgoročno, bo imel gotovo pozitivno izkušnjo.

Svet pretresajo vedno nove krize. Epidemiji covida-19 je sledila vojna v Ukrajini, zdaj spremljamo konflikt v Iranu. Zdi se, da pravi trenutek za vstop na delniške trge nikoli ne pride. Kako se otresti strahu pred izgubami?

V vsakem trenutku je videti, da je na vidiku neka nova kriza, ki bo krivuljo borznih indeksov obrnila navzdol. A dejstvo je, da so indeksi precej več časa v zelenem kot pa v rdečem. Moraš pa sprejeti nihajnost trga in morebitne pretrese. A ko se odločiš za dolgoročno vlaganje, veš, da teh sredstev ne boš potreboval deset, dvajset ali celo več let, takrat pa bodo vrednosti skoraj zagotovo višje od sedanjih. Če je vlagatelju težko sprejeti misel, da bodo trgi padli, lahko v portfelj doda še nekaj obveznic in morda še ščepec zlata in se tako deloma zaščiti pred pretirano nihajnostjo.

V dohodke marsikatere družine zareže stanovanjski kredit. Je boljša strategija kredit čim prej poplačati ali viške denarja raje vlagati?

Teorija je na strani vlaganja. Pričakovana donosnost je namreč ob vlaganju v mešanico delnic oz. delniških skladov ter obveznic višja, kot običajno znašajo stroški financiranja kredita. Seveda pa tukaj odločitvam botrujejo tudi osebne preference. Za marsikoga je kredit lahko velik psihološki napor, in če hkrati še težko sprejema nihajnost trga, je to lahko preveč obremenjujoče. Je pa finančno modro vlagati tudi v času odplačevanja kredita, tudi če gre za manjše zneske, saj tako skozi leta spoznavamo obnašanje naložb, te izkušnje in pridobljeno znanje pa nam lahko pridejo še kako prav.

Ko govorimo o vlaganju, imamo v mislih predvsem mlajše generacije. Med našimi bralci pa je tudi veliko starejših. Kaj bi priporočali njim?

Če so mlajši vlagatelji lahko drznejši, saj bo čas izničil morebitne popravke in napake, pa je za starejše bolj smiselno zatekanje k varnejšim naložbam. Ena takšnih je gotovo slovenska ljudska obveznica, čeprav ne bomo dosegali velikih donosov. Če je bila nekdaj nemška marka tista varna naložba, ki je ščitila pred inflacijo, bi nekaj podobnega danes lahko rekli za obveznico.

Seveda pa lahko vlagajo tudi za svoje otroke ali vnuke. Kolegica mi je zadnjič povedala, da z babico že desetletje vlagata v vzajemne sklade, se o tem pogovarjata in imata to za skupno točko, ki je bila v zadnjem desetletju tudi zelo donosna.

Če se vrneva na mlajše generacije: kaj je najpomembnejša finančna lekcija, ki bi jo morali starši ali stari starši prenesti na svoje otroke in vnuke?

Če znova izhajava iz lokalnega okolja, velja omeniti, da pregovorna varčnost Gorenjcev ni nekaj samoumevnega oziroma večnega. Pomembno je, da se ta zdrav odnos do denarja in varčevanja, o čemer govori tudi prvi del knjige, prenese naprej z zgledom. Na drugi strani pa bi bila boljša zavist do soseda, ki svoj denar plemeniti v globalno razpršenih skladih, kot pa do tistega, ki je pravkar kupil nov avto.