Jože Mohar
Ne pričakujejo pomanjkanja semena
Na Agrosaatovem jesenskem Dnevu krompirja so predstavili letošnje izzive pri pridelovanju krompirja in za prihodnje leto napovedali bolj normalno oskrbo s semenskim krompirjem, kot je bila letos, ko je semena primanjkovalo.
Naklo – Podjetje RWA Slovenija, ki je med kmeti poznano po semenih semenarske hiše Agrosaat, je v sodelovanju s partnerji Picount iz Mošenj in Europlant iz Nemčije ob koncu novembra v Naklem pripravilo jesenski Dan krompirja. Podjetje RWA Slovenija je predstavilo letošnje izzive pri pridelovanju krompirja in rezultate poskusov s sortami krompirja, podjetje Picount program varstva krompirja, Europlant pa razmere na trgu krompirja v Evropi in še posebej v Nemčiji. Srečanja se je udeležilo blizu sto pridelovalcev iz vse Slovenije, med njimi jih je bilo največ z Gorenjskega.
Kot je dejal Jože Mohar iz RWA Slovenija, so letošnjo pridelavo krompirja najbolj zaznamovali plesen, bakterijske bolezni gnitja, črna noga in koloradski hrošč. Za pridelovalce je bila največji izziv krompirjeva plesen, ki se je v ugodnih pogojih visokih temperatur in velikih količin padavin širila kot požar in »požgala« cele njive. Pridelovalci so ukrepali prepozno, v boju zoper plesen so odpovedala skoraj vsa preventivna fitofarmacevtska sredstva, pri tem pa je bil Mohar kritičen tudi do državne prognostične službe, ki je bila premalo agresivna pri obveščanju pridelovalcev, da je treba ukrepati s sistemičnimi fungicidi, in ne s preventivnimi sredstvi.
Naslednji izziv za pridelovalce so bile bakterijske bolezni gnitja, še zlasti črna noga, ki so prisotne na večini slovenskih njiv, kjer pridelujejo krompir. Letošnje nadpovprečno namočeno leto je bilo idealno za širjenje bakterij, na to pa je ugodno vplival še ozek kolobar. »Proti bakterijam se je možno učinkovito boriti s širšim kolobarjem, z vmesnimi dosevki, higieno izkopa na okuženih njivah ter z uporabo bakrenih pripravkov, zamešanih med fungicide pri zadnjih dveh škropljenjih,« je dejal Mohar in dodal, da bodo pridelovalci krompirja ob zviševanju temperatur imeli vse več težav tudi s koloradskim hroščem, ki ob močnem napadu lahko povzroči izpad od 40 do 80 odstotkov pridelka. Letos, ko je bilo toplo leto, je hrošč razvil kar štiri generacije, pri tem pa je glavni problem, da je postal odporen že na vse insekticide na trgu.
Kar zadeva strune, pridelovalci letos niso imeli večjih težav, Jože Mohar pa je ob tem predstavil lastne izkušnje z uporabo odvračala – naravnega pripravka Maska, ki z eteričnimi olji čebule, zelene in peteršilja odvrača strune od tega, da napadejo gomolje. Podrobnosti o značilnosti in uporabi odvračala je predstavil Vlado Novaković iz srbskega podjetja Morpho, ki izdeluje odvračala.
Dober poznavalec razmer na evropskem trgu s krompirjem Daniel Probst iz podjetja Europlant je dejal, da so v državah, ki so največje pridelovalke krompirja v Evropi (Francija, Nizozemska Belgija, Nemčija), letos posadili več krompirja kot leto prej in zato tudi pričakovali za od štiri do šest odstotkov večji pridelek, ki pa je bil potlej zaradi obilnih padavin, poplav in težav pri izkopu za tri odstotke nižji. Podobno je bilo tudi v Nemčiji, na začetku sezone je kazalo na ugodno leto za pridelavo krompirja, a je bil potlej zlasti pridelek poznega krompirja manjši od pričakovanega in še slabe kakovosti, veliko krompirja je ostalo tudi na njivah. Zaradi naraščajočega povpraševanja se povečuje pridelava krompirja za predelavo v ocvrti krompir in čips.
Kar zadeva semenski krompir, je Daniel Probst dejal, da v večini evropskih držav zmanjšujejo pridelavo semenskega krompirja, zmanjšanje pa je največje v Franciji in na Nizozemskem, kjer pridelajo največ semenskega krompirja v Evropi. V Europlantu, ki je največji partner podjetja RWA Slovenija pri oskrbi s semenskim krompirjem, so letos v primerjavi z lani povečali pridelavo semenskega krompirja za 350 hektarjev in pridelali od 10 do 15 odstotkov več semena kot lani. Probst je ob tem za prihodnje leto napovedal bolj normalno oskrbo s semenskim krompirjem, kot je bila lani, ko je semena primanjkovalo. Za klasične jedilne sorte ne pričakuje pomanjkanja semena, bo pa letos v ponudbi več drobnega semena.