Odrasli orientalski sršeni so dolgi od 2,5 do 3,5 centimetra. Njihovo telo je rdeče-rjave barve z jasno vidnimi rumenimi pasovi na zadku.  / Foto: Splet Čzs

Odrasli orientalski sršeni so dolgi od 2,5 do 3,5 centimetra. Njihovo telo je rdeče-rjave barve z jasno vidnimi rumenimi pasovi na zadku. / Foto: splet ČZS

Nevarni orientalski sršen

V Čebelarski zvezi Slovenije pozivajo pristojna ministrstva, naj sprejmejo sistemske ukrepe za zajezitev širjenja orientalskega sršena.

Kranj – V začetku septembra so v starem delu Kopra odkrili prva gnezda orientalskega sršena, ki se sicer na tem območju pojavlja že od leta 2019 dalje. Čeprav je bolj pogost na območjih toplejšega podnebja, zlasti na jugu Italije in v vzhodnem Sredozemlju, se zaradi podnebnih sprememb širi tudi na obale Jadranskega morja, po napovedih strokovnjakov pa naj bi se v prihodnje razširil po vsej državi. V Evropski uniji uradno ni uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst kot na primer azijski sršen, a ga kljub temu obravnavajo kot potencialno invazivno vrsto. V primerjavi z azijskim sršenom je sicer manj agresiven in nevaren, vendar povzroča težave v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu ter v turizmu. Nevaren je tudi zaradi pikov, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave.

V Sloveniji lahko prihodnje leto pričakujemo tudi azijskega sršena, ki glede na izkušnje drugih držav predstavlja še večjo grožnjo kot orientalski sršen, saj se hitro širi in dobro prilagaja.

V obalno-kraški regiji so v zgodnji jeseni uničili več kot trideset gnezd orientalskega sršena, od tega največ v starem mestnem jedru Kopra in v naselju Plavje. Akcijo uničevanja gnezd je izvedla Občina Koper v sodelovanju z Gasilsko brigado Koper in ob strokovni pomoči Čebelarske zveze Slovenije. Ker se število najdb novih gnezd ne zmanjšuje, uničevanje gnezd pa že presega redne intervencijske naloge gasilcev, v Čebelarski zvezi Slovenije pozivajo pristojna ministrstva, da naj čim prej sprejmejo sistemske rešitve za zajezitev širjenja sršenov. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so že ob odkritju prvih gnezd sršenov opozorili državljane, da naj jih ne odstranjujejo sami. V primeru, če jih opazijo, naj terenskemu kmetijskemu svetovalcu ali veterinarju za zdravstveno varstvo čebel sporočijo, kje in kdaj so opazili sršene oziroma gnezda in koliko jih je bilo, naredijo fotografijo ali videoposnetek ... Na ministrstvu napovedujejo pripravo posebnih protokolov, ki bodo strokovno usklajeni in usmerjeni v zaščito čebelarstva in drugih kmetijskih dejavnosti, narave in zdravja ljudi.