Nizka prehranska varnost

Voklo – Občinski odbor SDS Šenčur je v sodelovanju s Forumom za kmetijstvo in podeželje SDS prejšnji torek v Voklem pripravil pogovor z naslovom Prihodnost slovenskega kmetijstva je prihodnost Slovenije. Na pogovoru so poleg predsednika foruma dr. Jožeta Podgorška, sicer tudi predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, sodelovali še Krištof Kastelic s kmetije na Prebačevem, Teja Podjed iz Mlekarstva Podjed na Olševku in Adrijan Galjot iz Piščančjereje Galjot v Lahovčah.

Na hribovskih območjih dragocena vsaka kmetija

Na posvetu so ugotavljali, da si mora Slovenija z boljšo samooskrbo zagotoviti večjo prehransko varnost in suverenost in da mora zagotoviti dolgoročno bolj stabilno kmetijsko politiko. Kot je dejal dr. Podgoršek, so po začetku vojne v Ukrajini, ko ni bilo solidarnosti med državami Evropske unije in je Madžarska zaprla meje za promet s pšenico, pričakovali, da si bo Slovenija začela bolj resno prizadevati za izboljšanje prehranske varnosti. Pri mleku ima presežek glede na potrebe, z govejim mesom potrebe še pokriva, a oskrba pada, pri prašičjem mesu je s samooskrbo »strmoglavila«, z jajci pokriva 98 odstotkov potreb, a je ta delež na najnižji stopnji, odkar to spremljajo, ... Pri oskrbi s poljedelskimi pridelki je zelo odvisna od vremenskih razmer in bo samooskrbo lahko povečala le tako, da bo stabilizirala rastlinsko pridelavo – z namakalnimi sistemi, s protitočnimi mrežami in oroševalnimi sistemi, z rastlinjaki ...

»Zakon o zaščiti živali resno ogroža perutninarstvo v državi,« je poudaril dr. Podgoršek in navedel primer rejca na Gorenjskem, ki je lani investiral v obogatene kletke za kokoši nesnice, čez tri leta pa bo takšna reja prepovedana. Predlog vizije kmetijstva do leta 2040 predvideva, da bo država investicijsko podpirala govedorejo le še na hribovskem območju in da bo prepovedala uporabo verig za privezovanje živine. »To bo konec slovenske govedoreje. Osemdeset odstotkov kmetij, ki redijo govedo, ima manj kot deset glav velike živine. Katera kmetija s petimi repi v hlevu pa bo šla v investicijo za preureditev hleva na prosto rejo?! Če živinoreje ne bomo ohranili, se bo zaraslo 200 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč na območjih, ki jih radi kažemo turistom,« je dejal dr. Podgoršek in dodal: »Na hribovskih območjih je vsaka kmetija dragocena, zato jim je treba omogočiti, da pridobivajo dohodek tudi iz drugih virov – s pluženjem snega, z delom v gozdu, strojnimi storitvami, košnjo zelenic …« Kot je še dejal dr. Podgoršek, v zbornici nasprotujejo sporazumu Mercosur, ki omogoča uvoz hrane iz Južne Amerike po nižjih cenah in pridelane po bistveno nižjih standardih, kot veljajo v Sloveniji. Kar zadeva obvezno cepljenje drobnice in goved proti bolezni modrikastega jezika, se zavzemajo za to, da država rejcem plača tudi stroške cepljenja. Predlagajo ji tudi, da naj glede zaščite volka uskladi zakonodajo z evropsko, sicer bodo kmetje »vzeli stvari v svoje roke«.

Gorenjskim kmetom težko uspe na razpisih

Teja Podjed je dejala, da se glede javnega naročanja hrane v javnih zavodih pojavljajo težave zaradi zagotavljanja ekološke hrane in precej zahtevnih standardov, ki jih marsikateri kmet ne more izpolnjevati, zato tudi ne more kandidirati na razpisih in je posledično v prehrani javnih zavodov vse več hrane iz uvoza. Adrijan Galjot je ugotavljal, da je na teh razpisih vstopni prag za kmetije prevelik in da so, vsaj kar zadeva konvencionalno rejo, v prednosti veliki proizvajalci perutninskega mesa. »Tu vidim kar velik problem, kako vstopiti v javni zavod. Če nisi ekološki kmet, nimaš možnosti.« Krištof Kastelic je ugotavljal, da gorenjskim kmetom zaradi splošne razvitosti regije težko uspeva na razpisih za ukrepe skupne kmetijske politike. Opozoril je na problematiko »kavč kmetov«, visoke najemnine za kmetijska zemljišča na Gorenjskem in na to, da kmetje za razliko od investitorjev v poslovne cone težko dobijo dovoljenje za krčitev gozda.

Podžupan šenčurske občine Aleš Perič Močnik je povedal, da bo občinski svet ta teden obravnaval proračun za leto 2026, v katerem je za ureditev namakanja na območju Trboj, Prebačevega in Žerjavke predlagana postavka tri milijone evrov. Občina se bo s projektom v začetku prihodnjega leta prijavila na razpis za financiranje namakalnih sistemov.