Člani sveta kranjske območne enote KGZS: (od leve) Stane Bergant, Ivan Guzelj, Igor Kuralt, Miha Štular, Nejc Dolenc, Robert Golc, Metod Jagodic, Karolina Bremec Odar, Matej Pičman, Janez Šimenc in Anže Toman
Novo vodstvo gorenjske kmetijske zbornice
Na ustanovni seji sveta kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so za novega predsednika sveta izvolili Miha Štularja, za podpredsednika pa Metoda Jagodica in Janeza Šimenca.
Kranj – Na letošnjih volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so bili v svet kranjske območne enote zbornice izvoljeni kot predstavniki kmetov: Karolina Bremec Odar iz Studora v Bohinju, Anže Toman z Brega pri Žirovnici, Ivan Guzelj s Svete Barbare in Miha Štular iz Strahinja (vsi Društvo Forum za kmetijstvo in podeželje SDS), Robert Golc s Spodnjega Brnika, Metod Jagodic z Možjance in Matej Pičman iz Britofa (Društvo slovenski kmet), Nejc Dolenc iz Vrbenj (Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza), Igor Kuralt iz Žabnice (Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja) in Stanislav Bergant iz Kokre (Društvo članov sindikata kmetov in Društvo za razvoj kmetijstva – Lista Romana Žvegliča), kot predstavnik kmetijskih zadrug, kmetijskih podjetij, župnij in drugih pravnih oseb pa Janez Šimenc iz Župnije Kranjska Gora. Osem svetnikov je novih, trije – Kuralt, Bergant in Šimenc – pa so bili člani sveta že v prejšnjem mandatu.
Člani so se prejšnji torek zbrali na ustanovni seji, na kateri so za predsednika sveta kranjske območne enote soglasno izvolili Miha Štularja ter za podpredsednika Metoda Jagodica in Janeza Šimenca. Miha Štular je pri 25 letih postal doslej najmlajši predsednik sveta kranjske območne enote. Kot je dejal, se bo kot predsednik zavzemal za to, da bi Gorenjska na področju kmetijstva hitreje napredovala in ujela regije, ki so jo prehitele. Iz vrst mladih kmetov je tudi podpredsednik Metod Jagodic, ki kmetuje na živinorejski hribovski kmetiji. Drugi podpredsednik, Janez Šimenc, ima z delom v zbornici že veliko izkušenj, saj je bil v prejšnjem mandatu ob predsedniku Romanu Žvegliču eden od dveh podpredsednikov. Med bolj formalne sklepe ustanovne seje lahko štejemo še poziv sveta k predlaganju kandidatov za odbore petih lokalnih izpostav zbornice (Kranj, Škofja Loka, Jesenice, Radovljica in Tržič), pri tem pa v svetu upajo, da bo odziv vendarle boljši kot v minulem mandatu, ko jim je uspelo imenovati le dva odbora.
Točka »razno« ni bila le formalnost, ampak priložnost za razpravo o razmerah v kmetijstvu. Stane Bergant je ugotavljal, da živinorejo, ki je na hribovskih kmetijah edina možnost kmetovanja, ogroža širjenje zveri. Zavzel se je za to, da bi po vsakem napadu zveri na pašne živali tudi širši javnosti predstavili trpljenje ljudi in živali. Igor Kuralt je pozval zbornico, da si bolj prizadeva za to, da bi na kmetijah zadržali mlade, ki se predvsem glede prostega časa radi primerjajo s svojimi delavskimi vrtniki. Metod Jagodic je predlagal, da bi razširili seznam dopolnilnih dejavnosti, ki bi jih kmetje lahko opravljali poleg osnovne dejavnosti. Ivan Guzelj je predstavil težke razmere v hribovskem kmetijstvu, pri tem pa je bilo iz vrst svetnikov slišati predloga, da bi jim morda lahko pomagali tudi tako, da bi jim priznali beneficirano delovno dobo ali da bi jim občine dodatno plačevale za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Robert Golc je opozoril na nedorečenost sprememb in dopolnitev zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in se spraševal, kako bodo na kmetijah lahko uveljavili pravico do odklopa.
Predsednik zbornice dr. Jože Podgoršek, ki je vodil sejo do izvolitve predsednika sveta območne enote, se je zavzel za to, da bi v Sloveniji pripravili novo strategijo razvoja kmetijstva (zadnja je iz leta 1992) in da bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vključevalo zbornico že v fazo priprave predpisov, in ne šele potlej, ko so že v javni obravnavi. Zavrnil je možnost politizacije zbornice, ob tem pa odločno zatrdil, da se ne bodo pustili izsiljevati.