Novo znižanje obrestnih mer

Ljubljana – Svet Evropske centralne banke (ECB) je pretekli teden petič zapored po lanskem obratu v denarni politiki znižal ključne evrske obrestne mere, znova za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera po pričakovani odločitvi ECB znaša 2,50 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa sta od minule srede pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.

Denarna politika postaja pomenljivo manj restriktivna, saj rezi ključnih obrestnih mer prispevajo k temu, da je zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago, rast posojil pa se krepi, je svet ECB med drugim zapisal v komentarju sprejetih sklepov, kar glede na dosedanje navedbe, da je denarna politika kljub nižanjem obrestnih mer še naprej omejevalna, poraja razmišljanje o morebitni začasni prekinitvi rezov. Do zdaj je veljalo pričakovanje, da bi depozitna obrestna mera do konca leta lahko padla na dva odstotka, a hkrati je prisotna velika negotovost, k čemur precej prispeva trgovinska politika nove ameriške administracije.

Nove napovedi gospodarske rasti in inflacije

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta ECB pojasnil, da sprejete odločitve temeljijo na najnovejših makroekonomskih napovedih, ki za letošnje leto ob povišani negotovosti in višjih cenah energentov predvidevajo nekoliko počasnejšo gospodarsko rast in nekoliko višjo inflacijo, kot je bilo predvideno doslej. Realni bruto domači proizvod evrskega območja naj bi se letos povečal za 0,9 odstotka (decembra so analitiki napovedali 1,1-odstotno rast), v letih 2026 in 2027 pa se bo ob pozitivnih vplivih krepitve realnih dohodkov gospodinjstev in ugodnejših pogojih financiranja ter ob predpostavki rasti tujega povpraševanja rast ekonomske aktivnosti okrepila na 1,2 odstotka (v prejšnji napovedi na 1,4) oziroma 1,3 odstotka, navaja Dolenc. Kot seznanja svet Evropske centralne banke, sta popravka navzdol odraz nižjega izvoza in nadaljnjih šibkih naložb.

Ocena letošnje skupne inflacije je zvišana za 0,2 odstotne točke na 2,3 odstotka, in sicer zaradi močnejše dinamike cen energentov. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 2,2 odstotka, prihodnje leto dva odstotka, v letu 2027 pa 1,9 odstotka. Skupna inflacija naj bi se, kot pojasnjuje namestnik guvernerja, pod vztrajnim vplivom preteklih odločitev denarne politike in ob predpostavki normalizacije rasti stroškov dela v letu 2026 znižala na 1,9 odstotka, leto kasneje pa naj bi bila dvoodstotna.

Prihodnje odločitve sveta ECB bodo še naprej usmerjene v cilj, da se inflacija vzdržno stabilizira pri dveh odstotkih, je v pogledu naprej poudaril Primož Dolenc ter dodal, da nadaljnji koraki v luči naraščajoče negotovosti ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja njihovih ukrepov. »Na podlagi teh podatkov se bomo o naravnanosti denarne politike še naprej odločali na vsaki seji posebej.«