O ekološki pridelavi krompirja

Kranj, Mengeš – Dan ekološke pridelave krompirja je potekal v okviru evropskega projekta Ecobreed, ki ga koordinira Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), vanj pa je vključenih 25 partnerjev iz 15 držav in treh kontinentov. Glavni cilj je izboljšati razpoložljivost sort in semena, primernih za ekološko pridelavo in pridelavo z nizkimi vnosi. Dejavnosti so osredotočene na štiri rastlinske vrste – poleg krompirja še na pšenico, sojo in ajdo.

Tokratni dogodek je bil namenjen predstavitvi novosti, ki jih KIS v okviru projekta uvaja pri ekološki pridelavi, semenarstvu in žlahtnjenju krompirja. Udeleženci, med katerimi so bili strokovnjaki kmetijsko svetovalne službe, kmetje, trgovci s semeni in sodelujoči pri projektu, so se najprej zbrali na njivi ekološke kmetije Kozina v Hrastjah pri Kranju. Koordinator Ecobreeda Vladimir Meglič s KIS jim je na kratko predstavil projekt in njegov pomen za slovenske ekološke kmete, Peter Dolničar, prav tako s KIS, pa program in cilje na področju krompirja. Werner Vogt - Kaute iz nemškega ekološkega združenja Naturland je spregovoril o njihovem združenju in pomembnosti segmenta sodelovanja kmetov v procesih žlahtnjenja, gospodar Matej Konc pa je predstavil ekološko kmetijo Kozina in izzive slovenskih ekoloških kmetov.

Na njivi kmetije Kozina je potekala predstavitev 14 izbranih sort krompirja, primernih za ekološko pridelavo, med njimi je bilo tudi več sort, odpornih proti krompirjevi plesni. Sledila je predstavitev ekološke semenske pridelave sorte KIS Kokra, ki jo na kmetiji kot edini v Sloveniji pridelujejo za KIS. Na ekološkem poskusnem polju KIS na Mengeškem polju so navzočim predstavili sortni preskus za fenotipizacijo, kjer podrobno preskušajo primernost 69 sort krompirja za ekološko pridelavo. V poskusu jim je uspelo zbrati kar 19 sort krompirja z visoko odpornostjo proti krompirjevi plesni.

V infrastrukturnem centru KIS v Jabljah pri Mengšu so udeleženci spoznali program žlahtnjenja krompirja, pri katerem so s pridobitvijo projekta Ecobreed naredili pomemben korak od žlahtnjenja na odpornost proti krompirjevi plesni k ekološkemu žlahtnjenju. Povečan obseg križanj odpornih sort so začeli že pred dvema letoma, v letu 2021 pa bodo začeli še odbiro na ekoloških poljih. Hkrati želijo v proces odločanja in odbire pritegniti tudi zainteresirane pridelovalce. Pomemben sklop projekta je namreč tudi participativno žlahtnjenje rastlin, ki omogoča izboljšanje konvencionalnega žlahtnjenja na način, da tudi kmetom ponudijo možnost izbire, razvoja in ustvarjanja sort, ki najbolje ustrezajo njihovim potrebam, agronomskim zahtevam in pedoklimatskim razmeram. Izkušnje ekoloških kmetov so bile namreč v preteklosti redko upoštevane v običajnih žlahtniteljskih programih. Na KIS so prepričani, da bodo prav zaradi zgodnjega sodelovanja pridelovalcev pri odbiri nove vzgojene sorte kar najbolj prilagojene njihovim potrebam.