Z denacionalizacijskimi postopki naj bi razdružili zemljiške komplekse in s tem omogočili kmetijam, da pridejo do svojih parcel, hkrati pa bo del zemljišč še ostal v državni lasti in jih bo država oddala v zakup. / Foto: Cveto Zaplotnik
Z denacionalizacijskimi postopki naj bi razdružili zemljiške komplekse in s tem omogočili kmetijam, da pridejo do svojih parcel, hkrati pa bo del zemljišč še ostal v državni lasti in jih bo država oddala v zakup. / Foto: Cveto Zaplotnik
O zakupu zemljišč bodo odločali ponovno
Svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije bo na jutrišnji seji ponovno razpravljal in odločal o predlogu za zakup prostih državnih kmetijskih zemljišč.
Kranj – Svet območne enote zbornice je na seji prejšnji torek obravnaval dve aktualni temi – razmere na trgu krompirja, zelenjave in sadja ter oddajanje prostih državnih kmetijskih zemljišč v zakup kmetijskim gospodarstvom, seznanil pa se je tudi s problematiko upravljanja velikih zveri in z aktualnimi informacijami o bolezni modrikastega jezika drobnice in goved.
Kot je dejala Marija Mehle, vodja odkupa krompirja in zelenjave v Kmetijsko gozdarski zadrugi (KGZ) Sloga Kranj, so razmere na trgu letos takšne, da kmetje z odkupnimi cenami teh pridelkov ne pokrivajo niti pridelovalnih stroškov, kar se je nazadnje zgodilo pred enajstimi leti. To pomeni, da s prodajo pridelkov ne zaslužijo niti toliko, da bi lahko pokrili stroške semena, gnojila in škropiva. Če jim država ne bo pomagala, je velika bojazen, da bodo predvsem manjši pridelovalci v prihodnje opustili pridelovanje in se bo oskrba z zelenjavo še zmanjšala. Igor Kuralt, član sveta, sicer pa predsednik KGZ Sloga Kranj, je dejal, da zadruga pri zelenjavi ne zasluži niti evra in da razliko celo pokriva iz drugih virov. Pozval je zbornico in zadružno zvezo, da »pritisneta« na državo, da bi s subvencioniranjem odkupne cene in drugimi ukrepi pomagala pridelovalcem in zadrugam. Predsednik zbornice Jože Podgoršek, ki se je tudi udeležil seje, je dejal, da vloga zbornice ni v tem, da bi urejala razmere na trgu, in da tudi država ne more subvencionirati cen, saj bi bila to nedovoljena državna pomoč. Zbornica lahko predlaga državi le ukrepe, ki so dovoljeni, kot so večji inšpekcijski nadzor nad kakovostjo uvožene hrane, uvedba masnih bilanc, spodbujanje prodaje domače hrane javnim zavodom, spodbujanje promocije … Podgoršek je opozoril, da so pridelovalci zelenjave, ki poslujejo prek zadruge, letos v okviru ukrepov skupne kmetijske politike prvič upravičeni do proizvodno vezanih plačil, pridelovalce zelenjave pa je tudi pozval k temu, da se vključijo v shemo Izbrana kakovost Slovenije. Robert Golc se je vprašal, zakaj tudi slovenska država po vzoru Avstrije ne preverja porekla pridelkov z analizami izotopov. Svet območne enote zbornice je po razpravi pozval ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da z analizami izotopov preverja poreklo krompirja, zelenjave in sadja na trgovskih policah, inšpekcijo, da pri prodaji teh pridelkov v Sloveniji preverja masne bilance, zbornico in zadružno zvezo pa k pripravi predlogov za ureditev trga krompirja, zelenjave in sadja.
Svet območne enote je na seji oblikoval tudi predlog, po katerem naj bi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov oddajal v zakup kmetijskim gospodarstvom prosta državna kmetijska zemljišča, ki jih je nekdaj imel v zakupu KŽK. Svet je po dolgi razpravi oblikoval in z glasovanjem potrdil predlog, po katerem naj bi sklad ponudil v zakup največ dva hektarja velike parcele, pri tem pa naj bi si zakupnik lahko povečal posest največ za petino oziroma največ za pet hektarjev, do zakupa pa naj bi bila upravičena le kmetijska gospodarstva, ki so od zemljišča, ki se daje v zakup, oddaljena največ pet kilometrov. Še preden je svet območne enote predlog poslal na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, je predsednik sveta Miha Štular, kot je dejal, zaradi nestrinjanja številnih kmetov s sprejetim predlogom sklical za jutri, sredo, novo sejo, na kateri bodo ponovno obravnavali predlog glede pogojev o zakupu državnih kmetijskih zemljišč.