okrogla miza z naslovom Filipinski zajtrk v Kranju v organizira Obrtna zbornica Kranj in agencija Work Performance d.o.o. o stanju na trgu dela in možnostih za premagovanje pomanjkanja delovne sile / Foto: Tina Dokl

O svojih izkušnjah je spregovoril tudi Kenneth Pulido, voznik s Filipinov; ob njem je Sara Krnjajić, vodja logističnih projektov v MS Ekspres. / Foto: Tina Dokl

O zaposlovanju Filipincev

Med glavnimi področji, kjer je pričakovano zaposlovanje filipinskih delavcev v Sloveniji, so turizem, prevozništvo in proizvodnja.

Kranj – Obrtna zbornica Kranj je pretekli teden v sodelovanju z agencijo Work Performance pripravila dogodek, posvečen stanju na trgu dela, zaposlovanju tujcev, v prvi vrsti Filipincev, ter njihovi integraciji. Kot je pojasnila direktorica zbornice Janja Erjavec, so se odzvali na pereče težave pri iskanju delovne sile. »Agencija Work performance se že dolgo ukvarja z uvozom tujih delavcev in imajo veliko strank, ki so zelo zadovoljne. Na ta način smo želeli ovreči tudi razne stereotipe, ki se pojavljajo, ko se omenjajo tuji delavci, in pokazati delodajalcem, da obstaja rešitev. Z odzivom smo zelo zadovoljni,« je dodala. Dober obisk po njenih besedah kaže, da so delodajalci odprti za zaposlovanje tujcev in da so predstavitve praktičnih izkušenj zaželene.

Delež tujcev med delovno aktivnim prebivalstvom v Sloveniji je blizu 16-odstoten, je na dogodku seznanila direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik Barbara Jančar Rozman. Podatki o zaposlovanju tujih kadrov kažejo, da jih največ k nam pride iz Hrvaške (letos do konca avgusta 2771), sledijo Bolgari (1470), Madžari (528), Italijani (416). S številom veljavnih delovnih dovoljenj (konec avgusta 48.854) pa so daleč v ospredju državljani Bosne in Hercegovine (40.846); drugo mesto zasedajo državljani Srbije (7938).

Glavna ovira pri zaposlovanju Filipincev v Sloveniji je še vedno birokracija, so opozorili govorci; izzivi, povezani z integracijo, so po njihovih izkušnjah minimalni.

Za dve leti

V zadnjem obdobju delodajalci pogledujejo tudi k filipinski delovni sili, o kateri so poleg omenjene agencije spregovorili predstavniki nekaterih podjetij. »Filipinci so željni dela, prilagodljivi, vljudni … V Evropo prihajajo, ker potrebujejo službo, ker želijo zagotoviti denar za svojo družino na Filipinih,« je Sara Krnjajić, vodja logističnih projektov v MS Ekspres, zavrnila razmišljanje, da bodo s seboj pripeljali družino. Kot je pojasnil Grega Bizjak, direktor jeseniške družbe SIGR, delodajalec v očeh filipinske vlade najame njihovega državljana, pri čemer je dolžan zagotavljati predpisane pogoje. Pogodba o zaposlitvi se tako sklene za največ dve leti, nato se delavec vrne domov. Delo lahko nadaljuje na podlagi nove pogodbe (po preteku najmanj 45 dni premora).

Na Gorenjskem po podatkih kranjske obrtne zbornice ni veliko kadra s Filipov. »Je pa precej zaželen, potrebe po kadrih so zaradi pomanjkanja domače delovne sile predvsem v turističnem sektorju, pa tudi v avtoprevozništvu, proizvodnji …« je povedala Janja Erjavec. Glavna ovira pri zaposlovanju Filipincev v Sloveniji je še vedno birokracija, so opozorili govorci; izzivi, povezani z integracijo, so po njihovih izkušnjah minimalni.